Ulico je preplavil krvavordeč tok

28. oktobra 1945 je na Velikem trgu potekal svečan pogreb petih žrtev 2. tržaškega procesa; skoraj štiri leta po ustrelitvi na openskem strelišču so se tako končno vrnili domov posmrtni ostanki Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomažiča in Ivana Vadnala. Na istem mestu so se v nedeljo, skoraj sedemdeset let kasneje, zbrali člani in prijatelji Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in tu začeli zanimiv sprehod po sledeh družine Tomažič. V lepem sončnem vremenu so jih po mestnih ulicah pospremile besede predsednice Rade Zergol in članic Poljanke Dolhar, Olge Lupinc in Tjaše Ruzzier. Osnovni podatki o Trstu in slovenski prisotnosti v njej so se prepletali z odlomki in pričevanji o življenju narodnega heroja Pina - Pinka Tomažiča in njegovih vrstnikih ter o procesu.
Skupina, v kateri je bilo veliko Netržačanov, je v dobrih dveh urah prehodila pot od Velikega trga do sodne palače, kjer je 14. decembra 1941 posebno fašistično sodišče za zaščito države izreklo smrtno obsodbo za devet obtožencev (štiri so nekaj ur kasneje spremenili v dosmrtno ječo). Izpod stolpa, na katerem bijeta ure Mihec in Jakec in mimo palače Marenzi, v kateri so se že v 16. stoletju pisno sporazumevali v slovenskem jeziku, se je skupina ustavila v Ulici Cassa di Risparmio, pred bifejem Pepi, ki je bil v preteklost last družine Tomažič; to sta leta 1914 ustanovila Ema Colja iz Škrbine in Josip Tomažič iz Janeževa Brda v Brkinih. Družina, v kateri se je leta 1915 rodil Pino, je živela v raznih mestnih stanvanjih, dobrih deset let tudi v Ulici sv. Frančiška, preden si je na zemljišču v Ulici dei Porta zgradila vilo. V njej je danes uradna rezidenca slovenske konzulke. Na dan izrečene obsodbe, so fašisti napadli bife »da Pepi«, razbili opremo in odprli sode, da je ulico preplavil krvavordeč tok.