Zaljubljen v policijo

»Kljub belim lasem, ostajam zaljubljen v policijo in prepričan, da mora biti naš končni cilj služenje skupnosti. Zato sem tudi sprejel to novo zadolžitev.«
Ponedeljek je bil za Antonia Maiorana prvi dan na čelu tržaške policije. V dopoldanskih urah se je poklonil padlim policistom in se srečal z uslužbenci, v popoldanskih urah pa je o prvih vtisih spregovoril z novinarji. Novi kvestor je v Trst prišel iz Apulije, kjer je bil šef policije pokrajine Lecce. Maiorano je po rodu Kalabrijec, ki ga je Rim posvojil, saj je tu služil tako v sklopu državne protimafijske preiskovalne direkcije kot centralne direkcije, ki koordinira boj proti mamilom. Pri tem so mu koristile večletne izkušnje v boju proti kalabrijski ‘ndrangheti. Furlanija Julijska krajina mu kljub temu ni tuja; v preteklosti je namreč vodil tudi pordenonsko kvesturo. »To deželo vsaj delno poznam in se je v moj spomin zapisala kot dežela delavnih in poštenih ljudi. Prepričanje, da gre za tako imenovani srečni otok, pa je varljivo. Ostati moramo budni in se vsi potruditi, da ohranimo ta delček relativnega družbenega blagostanja.« Po kvestorjevem mnenju nekega ozemlja ne smeš soditi na podlagi njegove geografske lege: zato ga bolj kot dejstvo, da je Trst obmejno mesto, zanima njegov družbeno-ekonomski kontekst. »Tega pa ni mogoče spoznati v prvih desetih urah.«
Maiorano verjame, da morajo policisti delati na cesti. »Naša naloga ni samo preganjati in aretirati kriminalce, temveč ljudem stati ob strani, jim posredovati občutek varnosti. To je mogoče samo z vsakodnevno ekipno igro. Policija je učinkovita, če je kot uigrana ekipa: v njej so lahko tudi šampioni, ki pa morajo svoj talent dati na razpolago skupnosti. Problemi so povsod, v vsaki družini: če so tudi v sklopu tržaške kvesture, jih bomo rešili.« Na njegovih vizitkah baje piše: služabniki zakona, sužnji svoje humanosti ...