Palatucci razdvaja

Kot ob vsakem dnevu spomina, se bodo tržaški policisti tudi letos spomnili Giovannija Palatuccija. 27. januarja ob 9. uri bodo predstavniki kvesture položili venec pod ploščo, ki v koronejskem zaporu spominja, da je bil leta 1944 v njem zaprt tudi funkcionar reške kvesture. Od tu so ga nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je februarja 1945 umrl zaradi tifusa.
Giovanni Palatucci je v javnosti znan kot »italijanski Schindler«, kot človek, ki je kljub težkim časom, v katerih je živel, pomagal sočloveku, v prvi vrsti reškim Judom. Tiskovno sporočilo tržaške policije navaja, da je rešil pet tisoč življenj, saj se ta cifra pojavlja v številnih spletnih in drugih virih. Na njihovi podlagi so ga v Izraelu vključili v seznam »pravičnikov med narodi«, italijanska država ga je posthumno odlikovala z zlato medaljo za civilne zasluge, v katoliški cerkvi je stekel postopek za njegovo beatifikacijo, po celotnem Apeninskem polotoku so po njem poimenovali ulice in trge. Ulico Giovanni Palatucci imamo tudi v Trstu in to na izredno simbolnem mestu - pred Rižarno.
Ampak vse kaže, da življenjska zgodba Giovannija Palatuccija ni tako kristalno čista, kot bi lahko sklepali iz pravkar naštetih podatkov. Na to je naš časopis že večkrat opozoril, med drugim tudi tako, da je intervjuval zgodovinarja Marca Coslovicha, ki je med prvimi opozoril, da Palatucci ni bil junak. Naposled se je z njegovo biografijo začel ukvarjati še newyorški center Primo Levi, ki je leta 2012 dal pobudo za obsežno zgodovinsko raziskavo o delovanju reške kvesture. Koordinira jo Michele Sarfatti, direktor judovskega dokumentacijskega centra CDEC. Kot so nam povedali v milanskem centru, so pravkar zaključili pripravo končnega poročila, ki ga tačas prevajajo v angleščino, javnosti pa naj bi ga predstavili v prvih februarskih dneh. Njegove vsebine ostajajo »top secret«, kot so pred časom zapisali pri newyorškem centru Levi, pa novi zbrani dokazi niso uskladljivi s tezami uradnega življenjepisa ...