»Za slovenščino naj se najde rešitev«

Tržaški župan Roberto Cosolini je za današnji Primorski dnevnik podal svojo oceno o dveh temah, ki že nekaj tednov s polemičnimi toni, odmevata v krajevnem tisku. Gre za rabo slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu in obravnavanje zgodovinskih dejstev ob koncu druge svetovne vojne. Glede prevajalske službe Cosolini pravi, da so danes vsi »hiperobčutljivi« zaradi stroškov, kar je tudi razumljivo. »Če si predstavljam, da je nek simultani prevajalec prisoten od osemnajste ure do polnoči in čez, ker je navada, da se seje zavlečejo v nočne ure, in tam čaka, da se morda parkrat na leto nekdo oglasi v slovenskem jeziku, bi to lahko v očeh javnosti, tako italijanske kot slovenske, izpadlo kot pretiran strošek za čase. Vendar, ne glede na to skrb, sem vedno bil za to, da se najde primerna rešitev«, meni župan. Pri tem se sprašuje zakaj predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič ni naredil nič za rešitev tega problema. In kakšne bi lahko bile po Cosolinijevi oceni konkretne rešitve? »Lahko je več hipotez, naj navedem nekaj primerov. Lahko bi se odločili za celovito rešitev, torej nakup celotne aparature za simultano prevajanje in stalnega prevajalca. Lahko bi se odločili za podobno rešitev, kot jo trenutno imajo v Gorici. Lahko bi se tudi odločili, da kdor poseže v slovenskem jeziku, ima pravico do dvojnega časa, da lahko sam prevede poseg v italijanščino, če to želi. Ta formula bi morda bila tudi koristna zato, ker gre za posege, ki so izrazito administrativnega značaja in je torej lahko najboljši prevajalec tisti, ki poseže. Od vsega tega ni bilo s Furlaničeve strani ne duha ne sluha,« poudarja župan Trsta. Glede spornih zgodovinskih datumov Cosolini ocenjuje, da je na minil čas, ko so table ali spominske plošče bile predmet političnih sporov. »Smo v času, ko naj bodo datumi predmet zgodovinskega priznavanja, brez ideoloških primesi. V skladu s tem je namen občine, kot smo razpravljali ob predstavitvi resolucije SEL v občinskem svetu v zvezi z obeležjem Bazoviškim žrtvam, za katerega sem glasoval, da se delovni skupini skupini zgodovinarjev poveri naloga za opredelitev datumov, ki jim bomo naslednje leto namenili "zgodovinski spomin". To velja tudi za 12. junij 1945 (odhod jugoslovanske vojske iz mesta), ki ga nihče ne misli praznovati kot osvoboditev. Gre enostavno za to, da je za del mesta ta datum simbolno pomemben in predstavlja nek mejnik. To bi bilo zgrešeno zanikati, tako kot bi bilo zgrešeno zanikati, da je osvoboditev izpod nacifašizma potekala med 30. aprilom in 1. majem. Ni dvoma, da je bila to osvoboditev. Potem tudi vemo, da so se v tistih 40 dneh dogajale stvari, ki so šle preko osvoboditve kot take,« je v današnjem intervjuju poudaril še Cosolini.