Slovenska družba je prišla na raven krajevne skupnosti

V Sloveniji je želja po enoumni razlagi preteklosti večja kot drugod, celotna Slovenija pa danes deluje kot družba, ki se je premaknila na raven krajevne skupnosti z zelo nizko stopnjo kulture. To izhaja iz današnjega (31. avgusta) dopoldanskega predavanja na 49. študijskih dnevih Draga 2014, ki potekajo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. O politični rabi spomina, ki zmanjšuje možnosti za preživetje slovenskega naroda, sta govorila zgodovinarka Marta Verginella in sociolog Urban Vehovar, ki sta podala svoj pogled na interpretacije preteklosti v slovenskem prostoru ter na stanje slovenske družbe tukaj in zdaj.
Marta Verginella je ugotovila, da je v slovenskem prostoru ob vsakem prelomu (razpadu Avstro-Ogrske, okupaciji v drugi svetovni vojni ali dosegu neodvisnosti leta 1991) prišlo do političnega pozicioniranja, ki je zahtevalo reinterpretacijo in radikalni revizionizem, kar pa je otežilo kritično in pluralno zgodovino, zato se še danes tiste, ki se drugače pozicionirajo, razglaša npr. za "anacionalne". Tudi v drugih državah ostajajo mnenja o preteklosti ločena, a takega natolcevanja, blatenja in žolčnosti, kot ga poznamo v slovenskem prostoru, je težko najti, je dejala predavateljica, ki je opozorila tudi na prepletanje različnih dinamik: eno od teh predstavlja odnos med politiko in zgodovino, kjer je ob prelomnih dogodkih prišlo do prilagajanja novi situaciji in potlačitve prejšnjih pripadnosti v javnosti, čeprav se je kontinuiteta ohranjala v zasebnosti, drugo pa implikacije zelo malega okolja, ki ga slovenski prostor predstavlja in ki otežuje iskanje neke čistosti in pravovernosti vsakič, ko pride do preloma. Po mnenju Marte Verginella je treba analizirati globinske družbene strukture in mentalitetne strukture.
Urban Vehovar pa je podal zelo pesimističen pogled na stanje v slovenski družbi tukaj in zdaj ter na prihodnost Slovenije, ki po njegovih besedah umira. Odgovornost za to pripisuje slovenskim elitam, tako levim kot desnim, ki delujejo po principu plenjenja, tako da je po dvajsetih letih tranzicije prišlo do razkroja političnega in državnega aparata ter do razkroja gospodarstva, ena od posledic pa je zatekanje k ekstremnim interpretacijam. Med vzroki za tako stanje je po predavateljevem mnenju tisto, kar se je zgodilo po letu 1945, ko je po njegovih besedah prišlo do političnega genocida z uničenjem takratni političnih, kulturnih in gospodarskih elit, zato je slovenska politična tvorba šla na zelo nizko in primitivno raven. Tako celotna Slovenija danes deluje kot družba, ki je prešla na raven krajevne skupnosti, kjer deluje princip izločevanja, ekskluzivizma, ogovarjanja in govoric, vzpostavila se je izrazito destruktivna klima. Po Vehovarjevem mnenju je to mogoče preseči z umikom politike iz gospodarstva, medijev in intelektualne sfere ter z normaliziranjem politične zavesti Slovencev, v nasprotnem primeru je Slovenija obsojena na zaton.
Pred predavanjem so se udeleženci Drage zbrali pri tradicionalni maši, ki jo je daroval tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi, ki je v svoji pridigi (v slovenščini jo je prebral škofov vikar za Slovence Anton Bedenčič) poudaril, kako je križ oz. trpljenje na križu ter darovanje svojega telesa brez prilagajanja miselnosti tega sveta središče krščanskega življenja. Draga se bo nadaljevala in zaključila danes popoldne, ko bodo ob 15.30 počastili 90-letnico pisatelja Alojza Rebule, ki bo skupaj z goriškim kulturnim delavcem prejel Peterlinovo nagrado, ob 16. uri pa bo še zadnje predavanje, ko bo predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tadej Bajd govoril na temo Znanost, inženirstvo, materni jezik.