Ko v Ljubljani naletiš na isto nestrpnost, ki te na Koroškem odbija

Protagonist drugega srečanja v okviru letošnjih 49. študijskih dni Draga 2014 je bil koroški pesnik, pisatelj in prevajalec Fabjan Hafner, ki je v predavanju z naslovom Sem dolgo upal in se bal podal kritičen pogled iz manjšinskega zornega kota na 22-letno obdobje slovenske samostojnosti.
Kot je uvodno dejal, je Korošcem Slovenija emocionalno blizu, morfološko in geografsko pa daleč. Najprej se je zazrl v preteklost, ko je bila Slovenija v osemdesetih letih močna in odprta, polna idealizma in so vanjo hodili kot v obljubljeno deželo. Med desetdnevno slovensko osamosvojitveno vojno se je poslovil od študentskega življenja, nato se je poročil in preživel pet let v novi prestolnici z zelo mešanimi občutki: z grozo je prepoznal kalupe nestrpnosti in psihološke napade, kar ga je doma kot Slovenca najbolj odbijalo, zato se je umaknil iz Slovenije.
Po predavateljevih besedah se šele zdaj lahko zavedamo, koliko je bilo prikrivanja in nesramnosti tako v slovenskem bančništvu kot v gospodarstvu in politiki, medtem ko ima občutek, da manjšinci Sloveniji ne pomenijo veliko, saj so izgubili ves čar. Hafner se je tudi zgražal nad tem, da so vrednote postale »zakuskarske«, saj namesto da bi si odprli um v svet, ostajamo taki kmetje, kot smo nekoč bili, pri čemer se je vprašal, ali smo prisiljeni biti Slovenci na lastno pest in ali bomo morali Sloveniji več dajati kot prejemati od nje.