Draga 2014: Ni problematičen odhod, ampak prihod mladih

Današnje (29. avgusta) popoldansko uvodno srečanje 49. študijskih dni Draga 2014, ki potekajo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, je bilo posvečeno t.i. »begu možganov«. Okrogla miza, ki so jo priredili mlajši sodelavci Drage, je potekala pod naslovom V svet(u) z možgani, na njej pa so sodelovali antropologinja in strokovnjakinja za vodilne kadre Alenka Stanič, diplomat Valentin Inzko in pesnik David Bandelj, ki so si bili enotni v mnenju, da ni problematičen toliko odhod tolikih mladih visoko izobraženih Slovencev v tujino kolikor to, kako slovenska družba in domače elite sprejemajo željo številnih od le-teh, da se, potem ko so si v tujini nabrali dodatno znanje in izkušnje ter želi uspehe, vrnejo v domovino in tu nadaljujejo s svojim raziskovalnim in ustvarjalnim delom. Govorniki so najprej v pogovoru z moderatorjem Jernejem Ščekom, nato pa še v sodelovanju s šestimi mladimi razpravljalci (Simonom Petrom Lebanom, Samantho Gruden, Nežo Kravos, Barbaro Ferluga, Tanjo Peric in Vesno Pahor) nanizali svoje ugotovitve.
Potovanja in selitve niso nič novega, odločilen dejavnik pa je odnos neke lokalne elite do znanja oz. to, ali ta elita znanje ceni ali ne. To velja tudi za Slovenijo, kjer pa so družba in domače elite žal zaprte do mladih Slovencev, ki so bili v tujini in jih ne pustijo, da bi se vrnili, morda zato, ker bi s svojim znanjem utegnili ogroziti neke kroge, ki se vrtijo na isti način in skušajo ohranjati svoje pozicije, je opozorila Staničeva, ki se je zavzela za odprtost in ustvarjanje pretočnosti za mlade ljudi. Beg možganov ima hude posledice za manjšino, ustaviti pa ga je mogoče z inovativnostjo in podjetniškim duhom ter z večjim povezovanjem med Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ljudje so naše največje bogastvo, ki ga je treba privabiti nazaj, kar pa se žal ne dogaja, čemur verjetno botrujeta tudi zavist in strah pred konkurenco, meni Inzko, za katerega elite služijo samo sebi, da bi si podaljšale mandat, medtem ko se je Bandelj vprašal, kaj dobijo tisti, ki so odšli v svet in se vračajo s kulturno širino in izkušnjami, ali imajo možnost razvijanja v našem obmejnem prostoru. Če je odhod odvisen od posameznika, pa je prihod odvisen od družbe in tu se je treba vprašati, ali obstajajo silnice, ki želijo ohraniti status quo, je dejal goriški pesnik, ki politične elite sprašuje, v čem bi slovenski prostor izgubil z vrnitvijo teh mladih izobražencev. Morda so tiste, ki tvegajo, da kaj izgubijo, prav elite, je zaključil Bandelj.
Udeležence prvega dne letošnje Drage, ki jo je tudi letos priredilo Društvo slovenskih izobražencev, so uvodoma pozdravili predsednik slednjega Sergij Pahor, dalje podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, tržaški občinski odbornik Edi Kraus in predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, prisotna pa je bila tudi generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš.