V Sesljanskem zalivu bi lahko bilo lepše

Območje Sesljanskega zaliva in predvsem kopališče Castelreggio bi potrebovala korenito preureditev. Tamkajšnji objekti niso najbolj sodobni, ob koncih tedna je promet dokaj gost, parkirišč je premalo in pešci se morajo sprehajati med vozili. Tržaška študenta arhitekture sta si med pripravljanjem diplomske naloge ob koncu triletnega študija zamislila primerne rešitve in jih v soboto predstavila v turističnem centru IAT v Sesljanu. Pobudnik srečanja in dvodnevne razstave je bil devinsko-nabrežinski odbornik za javna dela in turizem Andrej Cunja, ki je za delo mladih arhitektov pokazal veliko zanimanje.
Paolo Skabar je doma z Opčin, Martin Zuzek pa iz Saleža. Na goriški fakulteti za arhitekturo, ki deluje v sklopu tržaške univerze, sta diplomirala 21. marca letos, oba bosta nadaljevala študij v Ljubljani. Sesljanski zaliv se jima je zdel dovolj zanimiv za diplomsko nalogo, načrt zadeva Castelreggio in drevored ob sesljanskem portiču. Slednje območje bi bilo primerno za pešce: načrtovalca bi odstranila četverico kioskov in s tem pridobila 10-metrski pas ter 40 parkirnih mest, ves (dvosmerni) promet bi preusmerila na to polovico drevoreda. Onstran dreves, ob morju, pa bi bili samo pešci, ki imajo danes na voljo le 2,5 metra široko sprehajališče ob morju. Po novem bi bilo sprehajališče široko 12,5 metra, vse štiri bare pa bi iz kioskov preselili prav na območje za pešce, in sicer v dva lažja lesena objekta. Pešci in vozila bi bili torej strogo ločeni.