Nostalgije in samopomilovanja je bilo že preveč

Sanje ostajajo tudi po dveletni županski izkušnji iste: Trst naj ponovno postane protagonist, »veliko« mesto. Tudi strategija ostaja ista: odprimo okna, prezračimo zrak in se otresimo negibnosti, ki je že dolga desetletja posledica dveh tipičnih tržaških pojavov - nostalgije in samopomilovanja. Kljub naporom in nekaterim manjšim premikom pa ostajajo isti tudi problemi: gospodarska kriza, neustreznost infrastruktur in železniških povezav, onesnažujoča železarna ...
Tržaški župan Roberto Cosolini je v torek, pred polno malo dvorano Verdijevega gledališča, predstavil obračun prvih dveh let svojega mandata. Podrobno poročilo bo sicer objavljeno v prihodnjih dneh, razprava bo tekla na petih srečanjih, ki jih bo njegova uprava priredila v prihodnjih tednih, Cosolini je na sinočnjem srečanju spregovoril o nekaterih uspehih. Izpostavil je »revolucionaren« prometni načrt, novo kulturno sodelovanje z Ljubljano in Dunajem, združitev Acegasa in Here, ki je po njegovi oceni že izboljšala odnose med podjetjem in strankami, uvedbo hitrejših železniških povezav z Milanom, skorajšnjo ustanovitev tržaške Generali Accademy za usposabljanje zavarovalničarjev, vse večjo priljubljenost, ki jo Trst uživa pri turistih. Prepričan je, da sta tudi problem železarne in starega pristanišča rešljiva: pot je strma, a delamo na tem, pravi župan.
Cosolini je del svojega govora posvetil tudi gibanju Svobodni Trst. V to me silijo dogodki zadnjih dni, je dejal in požel aplavz z besedami, da leta 2013 ne bi rad več gledal sprevodov, v katerih otroci trdijo, da Trst ni del Italije in zahtevajo njegovo osvoboditev. Te otroke bi morali raje peljati do vseh tistih krajev in spomenikov, zaradi katerih je danes Trst svobodno mesto, meni župan: poznati bi morali žrtve fašistične diktature, Rižarno, fojbe, demonstrante, ki jih je po vojni ubila zavezniška vojaška uprava. Pot je bila dolga in mukotrpna, a danes je Trst »najbolj evropsko med italijanskimi mesti« in ga ščiti demokratična italijanska ustava.
Prepričan je, da ima gibanje, ki zagovarja Svobodno tržaško ozemlje, tak uspeh predvsem zaradi ekonomske krize, ki ustvarja nemir, diskreditiranega političnega razreda ...in tiste nostalgije po cesarskem pristanišču. Ampak avstro-ogrsko cesarstvo je propadlo, tako kot sta v preteklosti propadla rimski imperij in beneška mornarska republika, je spomnil župan: vsako mesto si mora poiskati novo mesto na svetovnem zemljevidu. Skrbi me, da je med njegovimi somišljeniki tudi veliko Slovencev: voditelji tega gibanja bi nas radi pahnili v 70. ali 80 leta, s tem pa bi vsi veliko izgubili. Politike, upravitelje in javno mnenje je pozval k skupni politični in kulturni bitki, a tudi k odpravljanju nekaterih večkrat nesmiselnih predpisov, ki dušijo davkoplačevalce. Zahvalil se je svojim sodelavcem in jim priporočil naj s svojo profesionalnostjo in človeškostjo še dalje pomagajo someščanom v težavah.