Deželna uprava močno dvomi v okoljsko neoporečnost načrtovane termoelektrarne na biomaso na Opčinah, zato bo ta načrt v prihodnjih tednih podvržen postopku za okoljsko presojo (italijanska kratica Via). Za ta korak se je odločila deželna odbornica za okolje Sandra Savino, ki se sklicuje na mnenje pristojne deželne tehnične komisije. Slednja je ocenila, da bi naprava na biomaso v bližini openske železniške postaje, poleg okoljskih, povzročila težave v lokalnem prometu, njena lokacija pa je preblizu naselju in tudi zaščitenih območij. Okoljsko presojo termocentrale so zahtevali Openci ob podpori vzhodnokraškega rajonskega sveta, zanjo se je v deželnem svetu zavzel Igor Gabrovec (SSk). Da takšen objekt ne sodi na Kras, se je soglasno zavzel pokrajinski svet na predlog svetnice SEL Sabrine Morene (drugi podpisnik resolucije Maurizio Vidali-SSk). Dvome nad načrtom je izrazila tudi tržaška občinska uprava, začenši z županom Robertom Cosolinijem. Več kot dva tisoč občank in občanov (točneje 2457) je medtem podpisalo ljudsko peticijo proti načrtovani gradnji termoelektrarne na Opčinah. Pobudnik peticije je bila Demokratska stranka (pokrajinska svetnica Maria Monteleone in njena rajonska kolegica Valentina Baldas), dokument so že izročili predsedniku deželnega sveta Mauriziu Franzu, ki ga je poslal v obravnavo pristojni deželni komisiji. Peticijo so podprli predsednik pokrajinske skupščine Maurizio Vidali ter deželna svetnika Gabrovec in Sergio Lupieri (Demokratska stranka), ki so prisostvovali izročitvi peticije predsedniku Franzu. Termocentralo načrtuje družba IIT iz Rima v bivši delavnici Laboranti v bližini openske vojašnice in nekdanje tovorne železniške postaje. Peticija našteva celo vrsto strokovno utemeljenih pripomb na termocentralo, ki naj bi letno porabila okrog 60 tisoč ton palmovega in drugega rastlinskega olja. Biomasa v primerjavi s fosilnimi gorivi povzroča manj škodljivih izpustov, t.i. kolateralna škoda pa bi prišla iz transporta, saj je treba palmovo olje z vlaki in tovornjaki pripeljati do Opčin.
Sprašujem se, zakaj v Italiji toliko vztrajajo s tovrstnimi elektrarnami: dimni plini iz izgorevanja rastlinskega olja niso ravno neoporečni. Poleg tega moramo taka olja uvažati. S tem smo še enkrat dokazali, da nismo ničesar razumeli kako na čist in okolju prijazen način proizvajati energijo.
Kot surovino za proizvodnjo elektrike je veliko bolj smiselno uporabljati:
1) surovino, ki je že na voljo na teritoriju, kjer se želi zgraditi centralo (npr. centralo na lesne sekance, tam kjer je lesa dovolj);
2) sončno energijo: v Nemčiji vsaka druga streha je prekrita s fotovoltaiko. Koliko stavb, tudi zapuščenih, je na Tržaškem? in koliko več sončnega sevanja je pri nas v primerjavi z Nemčijo?
3) plimovanje morja oziroma morske valove.... in še bi lahko našteval.
Ah ja, že poznam odgovor na moje vprašanje. Gre za lobije, za velike denarje, torej za stvari, ki so daleč pred zdravjem našega Krasa, naših otrok in kvaliteti našega življenja nasploh.
DZP doo - PRAE srl in
SINEDITA srl
cesko2cesko
četrtek, 2. avgusta 2012 | 12:30
Sprašujem se, zakaj v Italiji toliko vztrajajo s tovrstnimi elektrarnami: dimni plini iz izgorevanja rastlinskega olja niso ravno neoporečni. Poleg tega moramo taka olja uvažati. S tem smo še enkrat dokazali, da nismo ničesar razumeli kako na čist in okolju prijazen način proizvajati energijo. Kot surovino za proizvodnjo elektrike je veliko bolj smiselno uporabljati: 1) surovino, ki je že na voljo na teritoriju, kjer se želi zgraditi centralo (npr. centralo na lesne sekance, tam kjer je lesa dovolj); 2) sončno energijo: v Nemčiji vsaka druga streha je prekrita s fotovoltaiko. Koliko stavb, tudi zapuščenih, je na Tržaškem? in koliko več sončnega sevanja je pri nas v primerjavi z Nemčijo? 3) plimovanje morja oziroma morske valove.... in še bi lahko našteval. Ah ja, že poznam odgovor na moje vprašanje. Gre za lobije, za velike denarje, torej za stvari, ki so daleč pred zdravjem našega Krasa, naših otrok in kvaliteti našega življenja nasploh.