Nizke zimske temperature niso prijazne do ljudi, še toliko manj pa do rastlin. Sicer niso vse občutljive na mraz, sredozemska oljka pa spada prav gotovo med tiste, ki jih lahko današnji ledeno mrzli dnevi pošteno poškodujejo.
Že nekaj dni se namreč temperature na Krasu in v Bregu zadržujejo krepko pod ničlo. »Ko bi se tako stanje nadaljevalo še nekaj dni, bi bile oljke in njihov pridelek resno ogroženi,« zaskrbljeno ugotavlja naš nekdanji sodelavec, upokojeni tiskar Danijel Novak, ki se oljkam strastno predaja že skorajda 30 let. »Ravnokar sem bil zunaj in živosrebrni stolpec kaže -7 stopinj ... Vremenske napovedi pa v prihodnjih dneh ne obetajo nobene bistvene spremembe v temperaturi.« Limfa sedaj namreč ne kroži po steblu in vršički bodo gotovo zamrznili, kar je nedvomno katastrofalno, nam pojasnjuje stanje Danijel. Sicer je odpornost oljke na nizke temperature odvisna od več dejavnikov, od starosti rastline ali trajanja nizkih temperatur na primer. V zimskem obdobju lahko oljka prenese največ -6 do -7 stopinj le nekaj dni. Če pa se temperature ne dvignejo, nastanejo poškodbe. Mlade sadike, pravi Danijel, lahko še zaščitimo z vrtno tkanino - pajčevino, pri starejših drevesih z večjo krošnjo pa je tako obvarovanje skorajda nemogoče. »Tak mraz me spominja na zimo iz leta 1985, ko se je ob nizkih temperaturah pojavil tudi žled. Nad Boljunskem so takrat mlade sadike oljke zamrznile in podobno se je zgodilo tudi marsikateremu starejšemu drevesu.« Podobno hudo je bilo tudi leta 1929, ko je bila zima neusmiljena. Danijelu so pripovedovali, da je takrat, ko termometrov ni bilo, gospod Tul iz Mačkolj izmeril -10 do -12 stopinj. Oster mraz ni pojenjal za dober teden dni in več, tako da so bile posledice za kmetijski pridelek in oljke grozne.
Vodeni ogledi, koncerti, plesi in degustacijski večeri bodo tudi letos rdeča nit prireditve Trst mozaik kultur, ki bo zaživela na Trgu Vittorio Veneto od 25. do 30. maja.
Stranka Slovenske skupnosti je podprla priziv na Deželno upravno sodišče Furlanije Julijske krajine nekaterih staršev, katerih otroci obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, proti združevanju ravnateljstev oz. uvedbi večstopenjskih šol na Opčinah, v Nabrežini in Dolini. V prizivu, ki ga je danes (18. maja) na tržaškem sedežu stranke orisal pokrajinski tajnik Peter Močnik, se opozarja na to, da t.i. »vertikalizacija«, za katero so se izrekle tako deželna kot tržaška pokrajinska uprava in nekatere občine (ne vse) na Tržaškem ter Deželna komisija za slovenske šole, združuje šole pod prisilo in ne na podlagi svobodne izbire, poleg tega je sad gole varčevalne politike italijanske vlade, nenazadnje pa se s tem kršijo tako zaščitni zakon za Slovence v Italiji kot mednarodni dogovori.