Slovenci so v odnosu do družbe Terna v zvezi s spornim daljnovodom na tržaškem Krasu upravičeni do uradnih dopisov in dokumentov v slovenskem jeziku. To je mnenje Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki ga je v deželnem svetu jasno iznesel odbornik Elio De Anna. Rekel je, da je Terna grobo kršila pravice slovenske narodne skupnosti, stališče družbe je De Anna označil za nerazumljivo in neupravičeno. Deželna uprava vsekakor računa, da se bodo odnosi med Terno in lastniki zemljišč, na katerih postavljajo visokonapetostne stebre, izboljšali. De Anna je v deželni skupščini odgovoril na vprašanje slovenskega poslanca Igorja Gabrovca, ki je zelo ostro obsodil ravnanje družbe Terna tako v odnosu do lastnikov zemljišč, kot v odnosu do slovenske narodne skupnosti.
Vodeni ogledi, koncerti, plesi in degustacijski večeri bodo tudi letos rdeča nit prireditve Trst mozaik kultur, ki bo zaživela na Trgu Vittorio Veneto od 25. do 30. maja.
Stranka Slovenske skupnosti je podprla priziv na Deželno upravno sodišče Furlanije Julijske krajine nekaterih staršev, katerih otroci obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, proti združevanju ravnateljstev oz. uvedbi večstopenjskih šol na Opčinah, v Nabrežini in Dolini. V prizivu, ki ga je danes (18. maja) na tržaškem sedežu stranke orisal pokrajinski tajnik Peter Močnik, se opozarja na to, da t.i. »vertikalizacija«, za katero so se izrekle tako deželna kot tržaška pokrajinska uprava in nekatere občine (ne vse) na Tržaškem ter Deželna komisija za slovenske šole, združuje šole pod prisilo in ne na podlagi svobodne izbire, poleg tega je sad gole varčevalne politike italijanske vlade, nenazadnje pa se s tem kršijo tako zaščitni zakon za Slovence v Italiji kot mednarodni dogovori.