Na spletni strani Kraškega pusta www.kraskipust.org tudi letos odštevajo ure in dneve, ki nas ločujejo od tiste, ki velja za daleč najbolj veselo prireditev na našem prostoru. »Priprave so v polnem teku, kljub temu, da na začetku nismo vedeli, kako se bo izteklo s stroški,« pravi predsednik organizacijskega odbora Kraškega pusta Igor Malalan, saj je finančna kriza namreč hudo udarila tudi po pustu. Lansko leto niso organizatorji prejeli nobenega konkretnega prispevka, z izjemo 8 tisoč evrov s strani dežele - kar je premalo za prireditev. Trije Igorji - kot trije mušketirji "v boju" za 30 tisoč evrov Že lani so organizatorji Kraškega pusta pritisnili na Deželo, da bi si izborili pomembno pomoč. Tu sta njihovo prošnjo pri deželnem odborniku za kulturo Eliu De Anni bistveno podprla svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec. Po daljših pogovorih in čakanju pa je na srečanju odbornik sklenil, da bo Kraški pust letos prejel 30 tisoč evrov. »Ko bomo denar prejeli (najbrž nekje poleti), bomo z njim krili lansko izgubo in del prispevka porazdelili tudi med sodelujočimi na pustni povorki.« Zaradi lanske izgube, so se pri organizacijskem odboru moralno že pripravljali, da bodo morali nekje pač nekaj prihraniti: odločili so, da ne bodo postavili tribune za goste in odra za nagrajevanje. Ko ne bi prejeli tega prispevka, dodaja Malalan, pa bi bil sploh prihodnji, 46. Kraški pust pod vprašajem. »Obljube, čakanje, spet obljube in spet čakanje ... Občutek smo imeli, da nas vlečejo za nos, pa se nismo vdali in lani decembra prejeli zagotovilo o prispevku.« Malalan je z zadovoljstvom poudaril, da so že na prvih sestankih pustarji potrdili svoje sodelovanje, kljub temu, da ne bi bilo denarnih nagrad, saj je prireditev zanje pomembna in potrebna. 9 vozov in 10 skupin Konkurenca bo tudi letos ostra. Na pustnem sprevodu bodo sodelovali vozovi iz Medje vasi-Štivana, Opčin, vasi Občine Zgonik, Štmavra, Bazovice, Praprota, Sovodenj ob Soči, Križa in Merč (edini sodelujoči iz Slovenije); med skupinami pa Prosek-Kontovel, Valmaura, Boljunec, združenje staršev šole Virgila Ščeka iz Nabrežine, osnovna šola Grbec-Stepančič iz Škednja, skupina mask iz Škednja - Lalo, združenje staršev osnovne šole in otroškega vrtca Romjan, socialna zadruga Anfass, Gropada-Padriče in Contrada.
Vodeni ogledi, koncerti, plesi in degustacijski večeri bodo tudi letos rdeča nit prireditve Trst mozaik kultur, ki bo zaživela na Trgu Vittorio Veneto od 25. do 30. maja.
Stranka Slovenske skupnosti je podprla priziv na Deželno upravno sodišče Furlanije Julijske krajine nekaterih staršev, katerih otroci obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, proti združevanju ravnateljstev oz. uvedbi večstopenjskih šol na Opčinah, v Nabrežini in Dolini. V prizivu, ki ga je danes (18. maja) na tržaškem sedežu stranke orisal pokrajinski tajnik Peter Močnik, se opozarja na to, da t.i. »vertikalizacija«, za katero so se izrekle tako deželna kot tržaška pokrajinska uprava in nekatere občine (ne vse) na Tržaškem ter Deželna komisija za slovenske šole, združuje šole pod prisilo in ne na podlagi svobodne izbire, poleg tega je sad gole varčevalne politike italijanske vlade, nenazadnje pa se s tem kršijo tako zaščitni zakon za Slovence v Italiji kot mednarodni dogovori.