Obisk pri Cesarici, kjer je razgled res »kraljevski«

Andrej Ferfolja upravlja turistično kmetijo v Piščancih nad Trstom

S kmetije Ferfolja vidimo ves Tržaški zaliv (KROMA)

• Komentarji (1)

Obiske pri kmetovalcih in pridelovalcih sklepamo v tržaškem bregu; s kraške planote smo se spustili do kmečkega turizma Ferfolja, ki leži na strmem lapornatem pobočju med Piščanci in Rojanom, na kraju, ki mu po domače pravijo “pri Cesarici”. Vinogradi in turistična kmetija se nahajajo na zelo ugodni legi. Z male terase pred poslopjem kmečkega turizma se namreč obiskovalcu odpira prekrasen razgled na celoten Tržaški zaliv, od Savudrije, preko slovenske Istre, Trsta, Krasa, ravnice pri Tržiču, vse do izliva reke Soče v Jadransko morje in Gradeža. Pri Cesarici smo se o letošnjem pridelku in ustroju kmečkega turizma pogovorili z Andrejem Ferfoljo.
Koliko obdelane površine imate?
Zemlje je približno za hektar in pol, upoštevati pa je treba, da se nahajamo na strmem pobočju, zato je zemlja na paštnih (terasah).
Kje ležijo vinogradi?
V glavnem okrog poslopja kmečkega turizma. Lega je zelo ugodna, saj voda tu ne zastaja. Pri nas škropimo petkrat do šestkrat letno, medtem ko drugod na Krasu to počnejo tudi desetkrat.
Katere vrste vina pridelujete?
Največ malvazije, vitovske in refoška, ki jih tudi stekleničimo. Za potrebe kmečkega turizma pa pridelujemo mešanice, ki jih točimo kar iz sodov.
Koliko vina pridelate letno?
Približno sto hektolitrov, seveda odvisno od letine.
Kakšna pa bo letos letina?
Letos je veliko deževalo, na srečo pa smo na taki poziciji, da voda odteka. Voda zalije trte, nato takoj odteče, tako da grozdje ne splesni. Če bo sonce zdržalo do septembra in ne bo večjih padavin, bo za nas res izvrstno.
Kdaj boste trgali?
Zagotovo ne pred polovico septembra, saj so trte cvetele teden ali dva kasneje kot lani. Črne sorte bomo najbrž zato trgali celo oktobra.
Koliko pridelka uporabite za potrebe agroturizma, koliko pa ga tržite navzven?
Večino vina seveda natočimo v kozarce svojih obiskovalcev, imamo pa tudi stranke, ki pridejo k nam po ustekleničeno vino, oziroma se k nam pripeljejo z lastnimi steklenicami ali posodami. Kar pa oddamo stekleničenega, gre za potrebe kakih štirih gostiln na Tržaškem.
Največ obiskovalcem je iz Trsta?
Da, a postopoma pridobivamo tudi obiskovalce iz Avstrije in Nemčije. Najbolj pa zahajajo k nam univerzitetni študentje, saj se je po fakultetah razširil glas o nas.
Kdaj pa ste odprti?
V spomladanskem in jesenskem času, vsega skupaj do pet ali šest mesecev letno.
Koliko škode vam povzroča divjad?
Ko trte spomladi poganjajo mladike, jih takoj obiščejo srne, vsaj dokler jih prvič ne poškropimo ali požveplamo. Veliko je tu tudi merjascev, ki so nam pred dvema letoma povzročili kar precej škode. Lansko leto je Pokrajina poskrbela za njihov odstrel, zato je bilo škode manj. Tudi letos čakamo na podoben poseg.
Ste se tudi sami kako zaščitili?
Nekaj vinogradov imamo zagrajenih. Težava je v tem, da večina naših trt raste na paštnih, ki jih je težko obdati z z ograjo.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika