Ta teden pred 10 leti (8)

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega »obujanja spominov iz preteklosti« v novem letu na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2008 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.
Danes nadaljujemo obujanje spominov s člankom o odločitvi Fidela Castra, ki je po 50 letih zapustil položaj kubanskega vodje. Članek je bil objavljen v sredo, 20. februarja 2008.

Kubanski voditelj Fidel Castro je včeraj sporočil, da se odpoveduje položaju predsednika države. "Ne bom se potegoval in ne bom sprejel - ponavljam, ne bom se potegoval niti sprejel položaja predsednika državnega sveta in vrhovnega poveljnika," je zapisal 81-letni kubanski voditelj, ki je bil na čelu države skoraj 50 let (od 1. januarja 1959). Kot je še pojasnil v sporočilu, ki nosi njegov lastnoročni podpis, se položaju odpoveduje iz zdravstvenih razlogov.
Kubanska narodna skupščina bo tako po napovedih v nedeljo izvolila novo državno vodstvo. V skladu s kubansko ustavo bodo poslanci iz svojih vrst izbrali 31-članski državni svet in predsednika tega sveta. Slednji je obenem tudi predsednik države in vlade.
Castro, ki je zaradi hude bolezni julija 2006 oblast "začasno" predal mlajšemu bratu, 76-letnemu Raulu, se od takrat ni pojavljal v javnosti, je pa kandidiral na januarskih volitvah v narodno skupščino. Z nastopom na volitvah je sprožil ugibanja o možni vrnitvi na oblast, a je že takrat dejal, da se oblasti ne bo oklepal za vsako ceno. "Dragi sonarodnjaki, prišel je čas za izvolitev državnega sveta, njegovega predsednika, podpredsednika. Imel sem čast, da sem bil dolga leta na položaju predsednika državnega sveta. Glede na moje kritično zdravstveno stanje so mnogi v tujini menili, da je začasna odpoved položaju predsednika državnega sveta 31. julija 2006, ki sem ga predal prvemu podpredsedniku Raulu Castru Ruzu, pravzaprav dokončna," je med drugim zapisal Castro.
"Na srečo lahko še vedno računamo na kadre iz stare garde, skupaj z drugimi, ki so bili ob začetku revolucije mlajši. Pot bo težka in bo zahtevala modro prizadevanje vseh. Ne poslavljam se. Želim se boriti kot vojak idej. Še naprej bom pisal pod naslovom 'Razmišljanja tovariša Fidela'. To bo orožje iz arzenala, na katerega bo treba računati. Morda se bo moj glas slišal. Previden bom. Hvala," je pismo narodu sklenil Castro.
Ameriški predsednik George Bush je ob novici dejal, da bi Kuba lahko zdaj začela demokratično tranzicijo, ki bi vrhunec lahko dosegla s pravičnimi volitvami. Kot je dodal, so ZDA pri tem Kubancem pripravljene pomagati. Bush se je na novico odzval na svoji afriški turneji in dejal, da je bil prvi korak pri vzpostavljanju demokratičnih inštitucij na Kubi, da je Havana izpustila politične zapornike.
Španska ministrica za Latinsko Ameriko Trinidad Jiminez pa je dejala, da je Castrov brat Raul dobil več moči za izvajanje reform. "Sedaj bo Raul Castro lahko izvajal svoj projekt reform bolj intenzivno, uporno in samozavestno. Mislim, da lahko začne z izvajanjem teh zelo pomembnih reform," je menila. Španske oblasti, ki s Kubo vzdržujejo konstruktiven odnos, so se prejšnji teden sicer s predstavniki kubanskega komunističnega režima pogovarjale o človekovih pravicah, po pogovorih pa je Kuba izpustila sedem političnih zapornikov, od katerih so štirje konec tedna prispeli v Španijo.
"Lahko samo upamo, da se bodo po Castrovi odpovedi položaju predsednika za Kubo odprle nove možnosti, ki bodo pripeljale do več demokracije v državi," je v odzivu na Castrovo potezo dejal francoski minister za evropske zadeve Jean-Pierre Jouyet. "Kastrizem je bil simbol totalitarizma," je še dodal. Britanski premier Gordon Brown pa je dejal, da je Castrova poteza priložnost za Kubo, da doseže napredek glede mirne tranzicije v pluralistično demokracijo.Evropska komisija je medtem "še enkrat potrdila voljo po konstruktivnem političnem dialogu s Kubo". To potrjuje tudi obisk evropskega komisarja za razvojno in človekoljubno pomoč Louisa Michela na Kubi 6. in 7. marca, so poudarili v Bruslju.
Na kitajskem zunanjem ministrstvu so v sporočilu po drugi strani zapisali, da bodo s Kubo še naprej ohranili prijateljske odnose. "Fidel Castro je 'star prijatelj' kitajskega ljudstva, Kitajska pa mu ob tej priložnosti želi čimprejšnje okrevanje," so še zapisali na kitajskem zunanjem ministrstvu.
Prvi odzivi so prišli že tudi iz nevladnega sektorja. Amnesty International (AI) je tako kubanske oblasti pozvala, naj sprostijo omejitve človekovih pravic, izpustijo zapornike vesti ter omogočijo obiske organom ZN ter nevladnim organizacijam za varstvo človekovih pravic. Mednarodno skupnost in še posebej ZDA pa so pri AI pozvali naj prekinejo s politikami in praksami, ki prav tako kršijo človekove pravice Kubancev, kot je npr. ameriška gospodarska blokada karibske države.