Ali so pozitivni učinki poletnega časa večji od negativnih?

Evropski parlament je zavrnil nadstrankarski predlog nekaterih poslancev, da bi ukinili poletni čas. Predlaga pa poglobljeno oceno posledic, ki bi jih imela morebitna sprememba.
O tem vprašanju so namreč mnenja razdvojena tudi med strokovnjaki. Predlagatelji menijo, da je dvakratna sprememba časa v letu obremenilna za človeško telo, kar podpirajo študije številne študije.
Znanstveniki pravzaprav niso nikoli odločno obsojali poletnega časa. Uvedli so ga za varčevanje energije in so ga v kriznih letih, kot denimo med drugo svetovno vojno ali med petrolejsko krizo v sedemdesetih letih, podaljšali čez oktober.
Poletni čas podpirajo tudi turistični operaterji, kajti daljša dnevna svetloba pozitivno vpliva na obiske in izlete.
Strokovnjaki so vsekakor ugotovili, da potrebuje naše telo približno teden dni, da se privadi na spremembo časa. Zaradi sprememb v razmerju med spanjem in budnostjo pa se lahko pri nekaterih pojavljajo težave, kot so, denimo, nespečnost, anksioznost, živčna napetost, večja utrujenost, manjša sposobnost koncentracije in drugo.
Nekateri raziskovalci pa zagotavljajo, da so pozitivni učinki poletnega časa občutno večji od negativnih. Sončna svetloba namreč pozitivno učinkuje na razpoloženje in zlasti na zmožnost človeškega telesa, da proizvaja vitamin D, ki je bistvenega pomena tudi za imunski sistem.