Bolje sovražni govor ali svoboda izražanja?

Sovražni govor je na spletu, žal, razširjen tudi v našem širšem prostoru. Dovolj, da v medijih prebiramo dnevne novice ali da se poslužujemo socialnih omrežij in bomo opazili, da je v komentarjih, namesto omikanega in pozitivnega ter koristnega dialoga, (pre)pogosto prisotna tud žaljiva vsebina. Gre za večno dilemo založnikov, kje in kako je treba pravzaprav začrtati mejo med svobodo izražanja in prepovedjo spletnih žalitev. Doslej je bilo svobodno izražanje vedno na prvem mestu, kar pa, žal, nekateri izkoriščajo in zlorabljajo.
V Nemčiji je 1. januarja letos začel veljati zakon proti sovražnemu govoru na spletu, ki sodi med najstrožje na svetu, saj so se v državi razpasle rasistične in hujskaške objave. Doslej pa je že razburil nemško javnost. Vlada namerava zato oceniti njegove posledice.
Namen zakona je zatreti sovražni govor, lažne novice in druge nezakonite objave. Za spletne velikane, kot sta Facebook in Twitter, predvideva v primeru, da ne umaknejo pravočasno spornih objav, do 50 milijonov dolarjev kazni.
Kritiki v novem zakonu vidijo napad na svobodo govoram ker omrežjem, kot sta Twitter ali Facebook, dovoljuje cenzuro.
Spremembo zakona je doslej zahtevalo tudi že več nemških strank, vse od desničarske, populistične Alternative za Nemčijo, liberalcev, skrajno leve Levice in Krščansko socialne unije.