Avstralija ni raj, ampak dežela priložnosti

V času, ko se morje ljudi zateka v Evropo, da bi pobegnilo pred vojno in revščino, vse več mladih in manj mladih Evropejcev razmišlja o selitvi v države, ki ponujajo boljše zaposlitvene možnosti in višji življenjski standard kot stara celina. Kovčke vsako leto spakira tudi veliko slovenskih in italijanskih državljanov, ki so - razočarani nad razmerami v domovini - pripravljeni oditi zelo daleč, tudi na drug konec sveta. Avstralija je tako med Slovenci kot med Italijani že od nekdaj poznana kot dežela priseljevanja, še danes pa kljub oddaljenosti ostaja ena najbolj privlačnih destinacij. Ampak: ali je domovina kengurujev in Aboriginov res raj za priseljence? Je Avstralija obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko? »Avstralija je predvsem država, ki ponuja veliko priložnosti,« pravi Ilaria Gianfagna, 35-letna Videmčanka, ki se je v Melbourne - drugo največje avstralsko mesto - preselila lani. V »prejšnjem« življenju je bila svobodna novinarka s študijskimi izkušnjami v Veliki Britaniji in Španiji, nato pa je sklenila, da se poda na avstralsko dogodivščino. Prodala je vse, od avtomobila do nočne omarice, in odšla. Pridružil se ji je tudi someščan Stefano Riva, bivši vodja gostinskih lokalov in organizator dogodkov, s katerim sta v glavnem mestu zvezne države Viktorija ustanovila podjetje Just Australia. Zdaj, poldrugo leto po pristanku v deželi »tam spodaj«, še drugim pomagata, da uresničujejo svoje avstralske sanje.

Ilaria, kaj je Just Australia?
V bistvu dvoje: je agencija, ki tujcem nudi svetovanje na področju izobraževanja, in infotočka. Povezani smo z več jezikovnimi in poklicnimi šolami, ki delujejo po vsej Avstraliji, in ponujamo njihove tečaje. Nudimo tudi informacije o univerzitetnem študiju in podiplomskih programih, za katere pa je bistveno manj povpraševanja, saj so izredno dragi, tako kot v ZDA. Govorimo o šolninah, ki znašajo 20 tisoč evrov. Zato se tuji državljani, ki se obračajo na nas, ponavadi zanimajo za razne jezikovne in druge tečaje.
Hkrati je Just Australia informacijska pisarna, ki sva si jo s soustanoviteljem in kolegom Stefanom Rivo zamislila na podlagi lastne izkušnje. V Avstraliji je veliko agencij, ki sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami in ponujajo njihove tečaje - pravijo jim »education agencies« -, tistim, ki sva jih midva obiskala, pa je manjkala »človeška« plat: možnost, da s kom poklepetaš, popiješ kavo in vprašaš za nasvet, kako lažje prideš do službe ali stanovanja, zraven pa lahko še brezplačno urediš prve dokumente, od davčne številke in zdravstvenega zavarovanja do življenjepisa po avstralskih standardih. Rentabilni del našega podjetja je agencija, infotočka pa to ponudbo dopolnjuje in prispeva k temu, da se ljudje - tudi če se preko nas ne vpišejo na noben tečaj - vrnejo, saj ponujamo več storitev.

Vas ljudje sprašujejo, ali jim lahko zagotovite zaposlitev?
Vsak dan prejmemo več elektronskih sporočil, v katerih nas pošiljatelji prosijo, ali jim lahko priskrbimo službo. To seveda ne gre kar tako. Mi jim nudimo nasvete, podporo in svojo mrežo kontaktov, preko katerih bodo lahko z večjo lahkoto našli prave delodajalce, dela pa ne moremo zagotoviti.

Kdaj sta s Stefanom odpotovala v Melbourne?
Februarja 2014. Jaz sem se že pred odhodom vpisala na enoletni podiplomski študij komunikologije, moj kolega pa je najprej želel izboljšati svojo angleščino, zato se je vpisal na jezikovni tečaj. Kmalu sva si začela postavljati problem, kako bova lahko ostala v Avstraliji tudi po zaključku študija. Ni bilo enostavno, saj sva žal naletela na napačne ljudi, ki nama niso znali pravilno svetovati, nato pa sva s pomočjo drugih svetovalcev le našla pravo pot in sama ustanovila agencijo, ki tujim državljanom – večinoma Italijanom, prihajajo pa tudi iz drugih evropskih držav - pomaga, da na čim boljši način načrtujejo svojo študijsko ali delovno pot v Avstraliji. Pri tem sodelujemo z migracijskimi agenti, ki so usposobljeni za svetovanje pri pridobivanju raznih vizumov. Od trenutka, ko sva se odločila za konkretizacijo svoje ideje, do dejanskega odprtja pisarne je minil približno en teden: v Italiji bi to bilo zelo težko, če že ne nemogoče. Komercialista seveda potrebuješ tudi tukaj, vse skupaj pa je bistveno manj zapleteno.

Na svoji Facebook strani ste zbrali prek 38.000 všečkov. Koliko ljudi je obiskalo vašo pisarno v tem letu?
Zelo veliko, gotovo več kot tisoč. V Avstralijo namreč prihaja ogromno italijanskih državljanov. Na grobo smo izračunali, da jih je okrog 25 tisoč letno. Ob tistih s turistično vizo je največ takih, ki zaprosijo za delovni počitniški vizum - t.i. »working holiday visa« -, ki je namenjen mladim do 31. leta. Vsako leto se ga poslužuje okrog 16.000 Italijanov. Starejši od 31 let pa navadno zaprosijo najprej za študentski vizum: iz Italije jih pride okrog 2500 letno, mi pa jim lahko pomagamo pri vpisu v šolo, obveznem zdravstvenem zavarovanju, pripravi prošnje za pridobitev vizuma in izpolnjevanju drugih birokratskih zahtev. Prav tako pomagamo in usmerjamo tiste, ki se želijo v Avstralijo za stalno preseliti, kar ni preprosto. Avstralska migracijska zakonodaja je namreč stroga: obvladati moraš angleško in opraviti izpit IELTS, dokazati, da imaš delovno izkušnjo in izobrazbo ter najti sponzorja-delodajalca. Če imaš določen poklic, lahko prideš do stalnega vizuma tudi v primeru, da še nimaš zagotovljene službe, ostale pogoje pa moraš vseeno izpolnjevati. Midva sva vizum dobila v precej kratkem času: zame je bilo bolj enostavno, ker sem izpit angleščine opravila že pred prihodom v Avstralijo, za tiste, ki jezika ne znajo, pa je postopek daljši.

Kateri so najbolj iskani poklici?
Veliko je povpraševanja po inženirjih, zdravnikih in bolničarjih, ki so tudi zelo dobro plačane službe, zlasti v zdravstvu pa je treba jezik obvladati na zelo visoki ravni in opraviti kakšen univerzitetni izpit ali tečaj na tukajšnjih univerzah. Delodajalci v Avstraliji iščejo tudi kvalificirane delavce na drugih področjih, na primer obrtnike. Nekaterih poklicev - mizarja, tesarja, varilca, mehanika itd. - Avstralci ne znajo ali nočejo opravljati, zato je po njih kar nekaj povpraševanja. Izredno iskani so tudi kuharji, saj je gostinstvo v Avstraliji in zlasti v Melbournu močno razvit sektor.
Izpostavila bi še gradbeništvo: tu gradijo kot nori! Nove stavbe rasejo kot gobe po dežju, saj predvidevajo, da se bo v prihodnjih letih število prebivalcev občutno povečalo. Tudi pri teh poklicih je znanje angleščine nujno potrebno: marsikomu se ne ljubi ponovno sesti v klopi, saj bi raje delal in služil, če želi priti do cilja, pa je ta pot obvezna. Nadzor izvajajo resno: če nekoga zalotijo pri delu na črno, ga lahko doletita izgon in prepoved vstopa v državo za daljše obdobje.

Se na vas obračajo zlasti mladi?
Prihajajo v glavnem mladi, a ne samo. Videvamo ljudi, stare okrog 45 let, in družine z otroki, ki se preselijo visokim stroškom navkljub. Obvezno šolanje je namreč za tuje državljane zelo drago. Včasih srečamo tudi starejše ljudi, ki si želijo tukaj ustvariti novo življenje, avstralske oblasti pa so za pridobivanje določenih vrst vizuma postavile starostne omejitve: stalnega vizuma pa dopolnjenem 50. letu ne izdajajo, razen v redkih primerih, kot je poroka z avstralskim državljanom.

Kako je živeti v Avstraliji?
Ko sem prišla, sem kot mnogi drugi imela vtis, da so vsi Avstralci srečni. Vsi se vedno smejejo, strahu, da bodo ostali brez dela, nimajo, življenjski standard je visok. Cene so višje kot pri nas, kar pa velja tudi za plače. So mlada in multikulturna družba, saj je Avstralija od nekdaj dežela priseljencev. Doslej sem naletela na odprte in pozitivne ljudi. Ob tem so zelo radovedni, morda zato, ker živijo na otoku; večkrat se mi je zgodilo, da so me ustavili kar na ulici in nagovorili. Občutek imam, da bolj spoštujejo drugačnost in da tu ni takega rasizma kot pri nas.
Avstralija je seveda tudi zelo lepa in slikovita dežela. Melbourne nima najbolj ugodnega podnebja, ponaša pa se z visoko življenjsko ravnijo, morjem, parki in bogato kulturno ponudbo. Seveda, preden si mi priseljenci lahko privoščimo to, kar si privoščijo domačini, se moramo pošteno potruditi.