Trenerka, pedagoginja in predvsem ... mamica

Od malih nog se je z očkom Bojanom (nekdanji trener Primorja in Krasa, brata Saša pa je igral za Vesno, Kras in Juventino) potepala po raznih igriščih in nastopila na raznoraznih športnih tekmovanjih. »V drugem razredu osnovne šole sem začela s košarko, ki sem jo igrala petnajst let. Nastopala sem v Sežani in Ljubljani za Slovan v prvi ligi,« je povedala Andreja, ki je diplomirala na pedagoški fakulteti v Kopru. Andreja je vsestransko dejavna. »Rada kuham, tečem in še najraje jem,« pravi o sebi, čeprav se to ne vidi, saj ima kar izklesano telo. V prostem času rada tudi ustvarja, to se pravi riše, kleklja, piše pesmi. »Zanima me veliko stvari in nikoli mi ni bilo enostavno odločiti se za eno.« Med študijem v Kopru je hkrati trenirala atletiko in opravila izpit za atletskega trenerja in tudi sodnika. »Tam sem spoznala nove ljudi, ki so mi dali vedeti, da šport zame ne sme le biti konjiček, ampak da se s tem tudi da živeti. V Kopru sem tri leta sodelovala z znanstveno-raziskovalnim središčem in s skupino Ikarus. Raziskovali smo o razvoju otroka, o njegovih gibalnih sposobnostih od četrtega do osmega razreda osnovne šole. Podrobno sem analizirala oddelek tekaških sposobnosti in gibanja. Iz tega sem tudi diplomirala pod okriljem profesorja Pišota. Takrat sem prejela tudi nagrado Primorske univerze za najboljšo diplomo,« je dejala Guličeva, ki je po poklicu profesorica razrednega pouka na osnovni šoli. Andreja pa je tudi trenerka atletike in plavanja.
Po desetih letih poučevanja v Sežani pa se je Andreja odločila, da se preizkusi drugje. »Na šoli sem vedno imela pogodbe od septembra do junija. Nikoli nisem vedela, ali me čaka stoodstotna zaposlitev ali petdeset oziroma osemdeset odstotna. Ko sem rodila prvo hčerko, pa se mi je cel svet obrnil na glavo,« se hudih trenutkov spominja Guličeva. »Pozitivne, energične, fit in zanimive Andreje kar naenkrat ni bilo več. Bila sem popolnoma na tleh. Rodila sem zelo hitro. Vendar po porodu so me šivali, čistili in tako dalje. Imela sem popkovno kilo ter ostale težave, ki vam jih ne bom razlagala. Bila sem v poporodni depresiji. Začela sem se zapirati vase. Tega sem se zavedala. Skušala sem reagirati in znova sem trenirala. Težav pa ni bilo konec. Imela sem hude bolečine v trebuhu, inkontinenco in tako dalje. Začela sem se opazovati in se poglabljati v poporodne težave. Obiskala sem razne fizioterapevte, maserje, ginekologe, kupovala sem strokovne knjige in sem začela obiskovati raznorazne seminarje. Tudi na spletu. Začela sem se poglabljati v težave z medeničnim dnom in obnovo telesa po porodu. Izobraževala sem se do take mere, da sem si pomagala sama sebi. Znova sem začela z vadbo atletike, gimnastike ter celo crossfita. Nato sem še drugič zanosila. Stalno sem krepila mišice medeničnega dna, hrbet, trebuh,« se svojega novega začetka spominja Andreja, ki se je nato specializirala na vadbo z mamicami pred, med in po porodu. »Tudi ginekolog mi je predlagal, naj pomagam njegovim pacientkam. Pri drugem porodu nisem imela težav in sem že vedela, kako moram vaditi. Dejansko začeti moraš s pravilnim dihanjem. Porod je za telo maratonska obremenitev in zaradi tega se mora mama nekaj dni popolnoma odpočiti. Moraš pa hitro začeti pravilno dihati, kar sploh ni lahko. Pa tudi sedeti moramo pravilno. Ne na trtici, saj to škodi medeničnemu dnu. Telo naj bi se po porodu normaliziralo v osmih do desetih tednih.« Andreja pravi, da je izjemno pomembna tudi vadba med nosečnostjo. »Ta pa mora biti specifična, pravilna. Nosečnica se sme pretiravati z vadbo. To je dolgoročno škodljivo. Žal pa mnoge ženske to podcenjujejo. Podcenjevanje pa je izjemno nevarno. 90 ali več odstotkov žensk ne ve, kako se aktivira mišice medeničnega dna.«
Andreja je v Sežani pred leti odprla svoj vadbeni center v Kosovelovi ulici 4B (andreja@mamiplus.si ali 00386-031758100), pri Kulturnem domu oziroma mladinskem centru Podlaga. »Tam imam individualno in skupinsko vadbo. Že nekaj let vodim telovadbo tudi pri društvu Tabor na Opčinah. Zelo sem navezana na tisto skupino. Zdaj nas je že preko šestdeset. Na individualnih treningih z mamicami se pogovarjamo tudi o organizaciji časa, psihologiji, prehrani in še bi lahko naštevala. Lahko govorimo o celostni obnovi človeka. Čez nekaj let bo vsak imel v eni sami figuri osebnega trenerja, psihologa in prehranskega svetovalca.« Andreja je aktivna tudi na družbenih omrežjih, ima svoj blog in pripravlja spletno stran www.mamiplus.si. »To je pač del mojega poklica, čeprav mi vse to ne gre od rok. Raje treniram in svetujem,« pravi Andreja, ki pa rada ustvarja poezije. »Moj najljubši pesnik je pokojni Tone Pavček. Njegove verze imam napisane v telovadnici, tako da spodbujajo vse tiste, ki pridejo k meni.«