»Slovaška? Zlatko Zahovič!«

Titanilla Bőd je športna novinarka časopisa Új Szó, dnevnika madžarske manjšine na Slovaškem oziroma v Bratislavi. Spoznali smo jo oktobra lani med študijskim tednom v organizaciji evropskega združenja manjšinskih dnevnikov Midas (njegov član je tudi Primorski dnevnik) v Litvi. Napovedala nam je, da se bo februarja odpravila v Pjongčang, od koder poroča o zimskih olimpijskih igrah. Celotni intervju je bil objavljen v četrtek v Primorskem dnevniku, na spletu vam ponujamo izvleček.

Kako se borite proti mrazu?
Res trda je. Priznati moram, da se včasih kar zatečem v novinarsko središče, saj je na tribuni preveč hladno. Za slavnostno odprtje, ki je potekalo na odprtem stadionu, so nam izročili neke vrste preživetveni komplet, ki je vključeval odejo, čepico, ogrevane nogavice in rokavice. Po štiridesetih minutah je bilo jasno, da niti to ne pomaga. Več novinarskih središč so med drugim postavili v šotorih, tako da je v bistvu segrevanje nemogoče. Oblačim se s številnimi plastmi oblačil. Včasih imam občutek, da na sebi istočasno nosim vse obleke, ki sem jih s seboj prinesla v Pjongčang.

V Italiji - in ne samo v njej - ljudje večkrat ne razlikujejo med Slovenijo in Slovaško. Ali ste tudi na Slovaškem občutljivi do te napake?
Neštetokrat sem opazila, da ljudje ne razlikujejo med Slovenijo in Slovaško. Ko sem bila v Turčiji, so me ljudje spraševali, od kod prihajam. Ko sem odgovarjala: »Slovaška«, so mi takoj vzklikali: »Zahovič!« (Zlatko Zahovič oziroma trenutni športni direktor NK Maribor in eden najboljših slovenskih nogometašev vseh časov, op.av.). Vedno sem jim morala odgovarjati: »Slovaško predstavljajo Hamšík, Škrtel, Ďurica in Stoch«. Ljudje namreč zelo dobro poznajo nogometaše, tako da jim je bilo stanje bolj jasno, ko sem navedla slovaške reprezentante. Nato pa so bili presenečeni, da neko dekle zna omeniti toliko nogometašev (smeh). Na zimskih olimpijskih igrah pa opažam, da teh dvomov ni. Nekaj zmede sicer povzroča moj slovaški kolega, ki je izvedenec za alpsko smučanje.Ko je bil v Kranjski Gori na preizkušnji svetovnega pokala, si je tam kupil zimsko čepico z napisom sLOVEnia. V Pjongčangu je ugotovil, da je tisti navijaški artikel najtoplejši, tako da ga ima vedno na svoji glavi. Zaradi tega se v medijskem središču vsi sprašujejo, zakaj novinar s čepico sLOVEnia intervjuva same slovaške športnike in športnice.