Igor Kocijančič (tretji del): »Načrt za Stadion 1. maja v operativno fazo«

Možganska kap, ki jo je decembra lani utrpel predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, je šokirala ne samo športno, ampak širšo javnost. V pričakovanju njegove vrnitve smo tradicionalni novoletni intervju opravili z njegovim namestnikom, podpredsednikom Igorjem Kocijančičem. Pogovor je bil v celoti objavljen v sredini tiskani izdaji Primorskega dnevnika, na spletu pa lahko preberete v treh delih. Uvodna dela smo objavili v sredo in včeraj, danes pa je na vrsti tretji in zadnji del pogovora.

Igor Kocijančič, ZSŠDI je neposredno soudeleženo pri načrtu za nov Stadion 1. maja v Trstu. Kakšna bo v resnici vloga združenja pri tem projektu?
ZSŠDI bo soizvajalec in soupravitelj novega športno-mladinskega centra na območju Stadiona 1. maja, v katerem namerava ZSŠDI imeti tudi svoj sedež. Prav zato, ker je govor o vsemanjšinskem športno mladinskem centru, v katerem bodo svoje mesto našle vse naše športne stvarnosti in ne zgolj eno samo društvo, je smiselno, da ima ZSŠDI aktivno vlogo tudi pri upravljanju. In ob strokovnjakih, ki so zadolženi za projektiranje in tehnično izvedbo je tu še »trojica« v sestavi Pučnik, Peterlin in Kocijančič, ki je zadolžena za spremljanje projekta. S tem soglašajo tudi ostali dejavniki, z obema krovnima organizacijama na čelu, ki so soudeleženi in zaslužni, da je bilo mogoče pridobiti javna sredstva za tovrstni projekt.

V kateri fazi je načrt za novi Stadion 1. maja?
Dežela FJK je v teh dneh sprejela odlok, ki potrjuje dodelitev zneska (2.500.000 evrov) za poseg in natančno določa postopke, ki jih morajo upoštevati in izvesti koristniki (prispevek prejme ŠZ Bor) za prehod v operativno fazo. Zato bo projekt z novim letom že dejansko stekel.

Mislite, da je manjšinsko športno gibanje dovolj upoštevano pri delitvi državnih prispevkov iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino?
Mislim, da je naše športno gibanje, že spet po zaslugi predsednika Peterlina, ki je na tem veliko zastavil že v začetku prvega mandata, prav gotovo drugače in bolj upoštevano kot v preteklosti. Če je to dovolj ali ne, bi morali verjetno oceniti drugi, ki so za to poklicani, po možnosti na osnovi resne in tehtne primerjalne analize. Na vsak način ZSŠDI lahko dokaže in dokumentira, da je v zadnjih štirih letih nekoliko večjo finančno razpoložljivost uporabilo za večjo podporo svojim članicam ter za dodatno ponudbo dogodkov, pobud in projektov, za katere se mi zdi, da so naletele na pozitiven in spodbuden odziv tukajšnje športne in tudi širše družbene stvarnosti.