Profesor Donati o dopingu brez dlak na jeziku

Zaradi tega so mu celo grozili s smrtjo. »Recimo, da me je strah. Hote ali nehote se vedno oziram za seboj,« je bolj zares kot za šalo na sobotni konferenci o dopingu, ki ga je organizirala deželna veslaška zveza ter deželno združenje športnih novinarjev USSI »Marco Luchetta« v hotelu Savoia v Trstu, povedal 70-letni Donati, avtor »zloglasne« knjige Campioni senza valore (pa tudi Lo sport per doping). Ko so jo izdali leta 1989, so se mnogim trenerjem, zdravnikom in funkcionarjem olimpijskega komiteja naježili lasje.
Knjiga je takrat dvignila oblak prahu, kajne?
Po eni strani je. Reakcija pa je bila tipična mafijska: vsi so molčali. Nihče se ni oglasil. Po telefonu pa so mi grozili.
V knjigi ste podrobno analizirali doping v Italiji v zadnjih štiridesetih letih. Napisali in dokumentirali ste vpletenost v zlorabo dopinga številnih športnikov, trenerjev, zdravnikov, funkcionarjev, politikov in tudi novinarjev.
Svetovalec Svetovne protidopinške agencije (Wada), ki je bil 30 let zaposlen na italijanskem olimpijskem komiteju, je poročal, da je bilo v Italiji v 80. in 90. letih ogromno dopinga v vzdržljivostnih športih. Centralna osebnost v dopingu je bil profesor Francesco Conconi z instituta za biomedicino na univerzi v Ferrari, kjer so med drugim podrobno analizirali krvni doping Epo. Baje je učinke dopinga preizkusil kar na sebi. Športni funkcionarji in politiki so vedeli za dogajanje in raziskave celo podpirali. Krivdo nosijo tudi mediji, ki niso razkrili, od kod izvirajo športni uspehi, čeprav so vsi vedeli, kaj se v resnici dogaja.
V knjigi ste puščico ustrelili tudi proti nekdanji smučarski tekačici iz Paluzze Manueli Di Centa.
Di Centova se je v zrelih športnih letih iz dokaj povprečne športnice prelevila v prvorazredno šampionko in na olimpijskih igrah v Lillehammerju leta 1994 osvojila kar pet kolajn, od teh dve zlati. Istega leta je Di Centovo med nastopom na svetovnem pokalu obšla nikoli docela pojasnjena slabost, po kateri se je na vrat na nos vrnila v domovino, prof. Conconi pa je tedaj zatrdil, da je šlo za peritonitis, kar je eden od stranskih učinkov jemanja krvnega dopinga. Nato se je po koncu športne kariere zavihtela v sam olimpijski odbor (bila je podpredsednica CONI) in nato zaplula tudi v politične vode.
V svoji knjigi ste napisali tudi druga imena pomembnih športnikov in funkcionarjev.
Krvni doping Epo so uporabljali tudi tekači Albarello, De Zolt, Fauner ter kolesarji Bugno, Fondriest in Chiappucci, za nečedne posle pa naj bi vedeli tudi visoki funkcionarji v vrhu olimpijskega odbora Carraro, Pescante, Petrucci in Pagnozzi.
Ali so vas vsi »imenovani« tožili?
Prejel sem cel kup tožb. Pa glej paradoks: v uradnem sporočilu je takrat CONI zapisal, da je italijanski olimpijski odbor za svoj boj proti dopingu deležen pohval in občudovanja Mednarodnega olimpijskega odbora in protidopinške agencije Wada.
Leta 2015 in 2016 ste trenirali južnotirolskega hitrohodca Alexa Schwazerja, ki so ga dvakrat kaznovali zaradi zlorabe prepovedanih poživil: leta 2012 pred londonskimi OI in nato lani pred OI v Rio de Janeiru.
Leta 2012 so Alexa ujeli pozitivnega, potem ko sem sam pisal po elektronski pošti mednarodni protidopinški agenciji Wada. Vprašali se boste, da sem ga izdal. Fantu sem le želel dobro. Moral se je oddaljiti od negativnih ljudi, ki so ga obkrožali. Po olimpijski zmagi na 50 km v Pekingu ga je nek pokrovitelj prepričal, naj ga trenira nek zdravnik. Italijanski olimpijski komite in atletska zveza sta z molkom dejansko soglašala. To je bilo nedopustno. Alexa niso zaščitili in so ga prepustili pravim kriminalcem. Spomladi leta 2012 je Schwazer odšel v Tenerife na Kanarske otoke. Uradno na priprave. Vsi pa vemo, da je tam takrat deloval zdravnik Conconi.
Celoten daljši intervju lahko preberete v današnji tiskani izdajio našega dnevnika.