Vsak dan po 300 puščic

Olimpijske igre v Tokiu 2020? Teoretično bi bil nastop na najprestižnejšem športnem dogodku mogoč, a je 16-letna Karen Hervat s Hrvatov pri Borštu realna. »Zelo težko bo, četudi bom takrat že med mladinkami in bom že nastopala na 70-metrski olimpijski razdalji,« je povedala lokostrelka, članica tržaškega Ascata, ki tekmuje med kadetinjami. Kadetinja bo še naslednjo sezono, nato pa bo prestopila med mladinke.
Tačas sicer že sodite med najboljše tri kadetinje v Italiji, ste lahko tudi najboljša?
Na jakostni lestvici sem po številu točk tretja, lahko pa se tudi prebijem na prvo mesto. Vse tri smo šestnajstletnice (letnik 2001), vse tri bomo tudi nastopale z državno mladinsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Argentini. Vse ostale konkurente pa še zaostajajo za nami.
V začetku lanskega šolskega leta ste se preseili v okolico Turina. Kako je v novem okolju?
Živim 40 minut stran od Turina. Spim v hotelu, kjer živi še pet reprezentantov, dva fanta in tri punce. Med njimi sem najmlajša, vendar sem se kar hitro ujela. Obroke nam nudijo v hotelu, oblačila pa perem in likam sama. Največkrat počnem hišna opravila ob nedeljah, ko ne treniramo.
Kako poteka dan v Turinu?
Zjutraj obiskujemo šolo, po kosilu pa je na vrsti trening, ki traja do tri ure in pol. Ko ni pouka, pa treniramo tudi zjutraj. Domov se vračam enkrat mesečno. Dokončala sem drugi letnik socio-ekonomskega liceja. Ker je to privatna šola, mi redno sledijo in pomagajo, saj upoštevajo, da sem veliko odsotna.
Lokostrelstvo vadite sedem let. Zakaj ste se takrat odločili, da se približate temu športu?
V Primorskem dnevniku sem brala o lokostrelstvu, o uspehih Sare Detela. Res sem se preizkusila in se tako navdušila.