Slovenski jezik krepijo tudi med športnimi dejavnostmi

Od začetka oktobra tudi beneški otroci telovadijo pod vodstvom slovenskih trenerjev. Državna večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru, Planinska družina Benečije in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) so v letošnjem šolskem letu združili moči in v sklopu dolgoročnega projekta Slovenščina naš jezik ponudili športne dejavnosti v slovenskem jeziku. Tako bogate ponudbe učenci špeterske šole še niso imeli, letos pa lahko (doslej) obiskujejo treninge rokometa, dvakrat tedensko vadbo osnovne motorike in tečaj plavanja. Vse dejavnosti vodijo slovenski vzgojitelji in trenerji.
»Z obiskom smo zelo zadovoljni. Otrok pa sploh nismo prepričevali, poslali smo vabilo in so se nam pridružili,« je povedala ravnateljica. Tako rokometni krožek kot osnovno motoriko obiskuje četrtina vseh učencev in dijakov. »Pa tudi ZŠSDI ni pričakovalo takega zanimanja. Nakupiti smo morali nove rokometne žoge, ker jih je bilo premalo,« je še dodala Jagodičeva, vodja rokometnega krožka.
Vse dejavnosti potekajo po pouku v popoldanskih urah v občinski telovadnici nasproti šole.
»V ponudbo smo vključili tiste dejavnosti, ki jih drugi klubi v našem okolju ne ponujajo, da ne bi prišli v konflikt z njimi,« je povedala Klanjškova.

Ali so rezultati že vidni?
Ravnateljica Klanjškova je po pogovoru z vzgojiteljicami povedala, da vadba motorike v slovenskem jeziku daje že pozitivne rezultate pri najmlajših. Vesna Jagodic pa največ napredka opaža pri starejših. »V rokometnem krožku vadijo tudi moji dijaki, od katerih seveda zahtevam, da uporabljajo slovenski jezik v vseh situacijah tako kot med poukom. Delamo pa predvsem na tem, da uporabljajo slovenski jezik, ko se pogovarjajo med sabo, in ne samo, ko nagovarjajo mene. Na nižji stopnji pa je težje. Otroci iz vrtca še ne govorijo slovenščine, več govorijo šele od drugega razreda dalje. Med 24 otroci morda se le pet otrok pogovarja z mano v slovenščini. Skratka, velika manjšina. Ostali razumejo, a ne govorijo. To je problem naše šole. Zato spodbujamo predvsem, da bi jezik čim bolj govorili, ne pa ga samo poslušali. Oni so večkrat poslušalci, premalo pa govorijo. Tako kot pri vsakem tujem jeziku.«