V Tokiu 2020 Goričan želi kolajno

Napovedoval nam je, da se počuti odlično, izvrstno formo pa je pokazal tudi med samo preizkušnjo v gorskem kolesarstvu, ki jo je zaključil na sedmem mestu. Braidota smo po povratku v Italijo - sicer se v domači Moš ni še vrnil - še enkrat zmotili, da bi se še bolj podrobno pogovorili o olimpijski izkušnji, sicer njegovi prvi v Riu in o prihodnji, še bolj pomembni, v Tokiu leta 2020.
Pred odhodom ste nam zaupali, da bo medalja najverjetneje nemogoča, naposled pa ste dosegli odlično sedmo mesto. Ali ste zadovoljni?
Ko bi mi pred začetkom dirke povedali, da se bom uvrstil na sedmo mesto, bi za tak rezultat »podpisal« brez nikakršnega pomisleka. Takoj po prečkanju ciljne črte pa sem bil nekoliko razočaran.
Bili ste celo v vodstvu, borili ste se z izvrstnim kolesarjem, kakršen je olimpijski prvak Nino Schurter, bili ste najboljši italijanski gorski kolesar. Kako to, da ste bili razočarani?
Razočaran sem bil, ker so mi na najpomembnejši dirki sezone povzročali težave krči. V drugem krogu sem nekoliko pretiraval, saj sem »pritisnil na plin«, pri skoku pa je sedlo udarilo po notranjem delu stegenske mišice. Zaradi bolečin sem imel več težav, tako da sem kolesaril slabo. Sicer se ne smem pritoževati, saj so imeli drugi še večjo smolo. Marco Aurelio Fontana (dobitnik bronaste kolajne v Londonu 2012 op. av.) je npr. že v prvem krogu preluknjal gumo.
Ali mislite, da bi se lahko potegovali za medaljo?
Kolajna je bila nerealen cilj, saj so bili ostali premočni. Razumel pa sem, da se lahko borim z njimi. Sicer je dirkanje na takem nivoju skozi celo sezono nemogoče, verjamem pa, da sem lahko na eni sami dirki, kakršna je olimpijska preizkušnja, konkurenčen. Prav zaradi tega sem si zastavil kot cilj Tokio 2020. Želim nadoknaditi zaostanek, ki sem ga imel v Riu v primerjavi z dobitniki kolajn. Pravzaprav želim nadoknaditi razliko, ki me je ločila od zlate kolajne.
Celoten intervju lahko preberete v današnji (nedeljski) tiskani izdaji našega dnevnika.