Najtežje je fotografirati nogometaše

»Bom pošten: najtežje je fotografirati nogometaše, ki so precej nestrpni, stalno brskajo po pametnem telefonu in sprašujejo, kdaj bo tega konec. Ne razumejo, da smo mi tam zanje in da jih multinacionalka plača za fotografiranje,« je dejal 42-letni Koren, ki je fotografijo študiral na fakulteti v Urbinu (ISIA). Giuliano, ki je nekaj let igral odbojko pri Boru, je fotografijo vzljubil v najstniških letih. »Moja prva ljubezen je bila reportaža, ki je najbolj poetičen del fotografije. Nato sem se osredotočil na portrete. Na začetku svoje kariere sem fotografiral za različne časopise, tako lokalne kot državne (bil je tudi v Afganistanu, kar smo pred nekaj leti že poročali v našem dnevniku). Zdaj še vedno fotografiram za medije: za tednik Espresso in druge publikacije te skupine ter druge revije. Nazadnje tudi za tekaški časopis Runner’s World.«
Pred kratkim je Koren »poslikal« nekaj nogometašev Rome. »Nogomet sem vedno sovražil. Morda zaradi tega ne ljubim nogometašev. V središču Rima sem fotografiral Radjo Nainggolana v novem dresu. Prehodil je petdeset metrov in na tej razdalji mi ni uspelo narediti niti ene lepe fotografije, saj je bil stalno »odsoten« oziroma roke je imel tam, kjer jih ne bi smel imeti (zasmeje se). Nato ga je motilo, da sem ga stalno imenoval s priimkom. Vprašal me je, naj ga pokličem po imenu. Užalil se je, ker nisem vedel njegovega imena.« Korena je zelo motilo, da so nogometaši zelo netočni: »V Trigorii sem za fotografiranje čakal tudi po več ur. Masaže, počitek in ne vem še kaj, vsi so se opravičevali. Imajo se za carje, jaz pa bi kmalu zamudil let.« Slikal je tudi Tottija, ki pa je - kot je povedal Koren - bil zelo hladen. »Zelo simpatičen pa je bil nogometaš Juventusa Paulo Dybala, čeprav smo se z njim res namučili, saj smo ga fotografirali v vseh mogočih položajih in na številnih lokacijah.«
Veliko bolj sproščeni, preprosti in razpoložljivi so drugi športniki. »Izjema je Carlotta Ferlito, ki je 'najbolj nogometašica med drugimi športniki' (smeh). Košarkar Marco Belinelli mi je zapustil zelo dober vtis. Ko smo končali, nas je povabil tudi na svoj dom.«
Še druge zanimivosti lahko preberete v današnji tiskani izdaji našega dnevnika.