Slovenščina je »cool«

Sedemnajst ekip naših društev s tržaškega in goriškega konca se je v prvi fazi pomerilo v kvalifikacijah. Športni del je zahteval kondicijo in spretnost v premagovanju različnih ovir v poligonu, ki ga je sestavila »ekipa« ZSŠDI: Melina Colsani, Martin Maver in Igor Tomasetig. Mladi športniki (od letnika 2002 in mlajši) so morali preskakovati gume, obroče, teči čez desko in paziti, da jih ne zadeneta vreči, se splaziti pod oviro, teči med količki, vreči teniško žogico v koš in skakati v vreči do cilja oziroma do menjave. Ekipo so sestavljali štirje člani. Tekmovanje je povezoval in vodil Evgen Ban (idejni snovalec jezikovnega poligona). Ker sta Jezikovni poligon sestavljala športni in jezikovni del, je za mizo na odru sedela tudi sodnica-jezikoslovka Matejka Grgič, ki je sproti popravljala odgovore na vprašanja. Vsaka napaka je namreč zahtevala odbitek 10, 20 ali pa 30 sekund. Odvisno od težavnosti vprašanja.
V polfinale športno-jezikovnega tekmovanja, ki si ga je na prijetni nabrežinski lokaciji ogledalo precejšnje število ljudi (odborniki društev, starši, trenerji), so se uvrstili odbojkarice Soče in Brega, nogometaši Krasa in košarkarji Jadrana. Vstop v finale sta si zagotovili zmagovalki dvobojev med prvo in četrtouvrščenim iz kvalifikacij in drugo in tretjeuvrščenim. Nogometaši Krasa so premagali odbojkarice Soče. Medtem ko so bile odbojkarice Brega boljše od košarkarjev Jadrana. Tekma za 3. mesto se je končala z zmago sovodenjske Soče (čas 4:15,03). Jadranovci so zabeležili čas 4:44,61 (in trideset sekund odbitka). Zelo izenačen pa je bil boj za prvaka: pokal so dvignili nogometaši Krasa (čas 4:29,05, Breg 4:33,62) v sestavi Dennis Zeriali, Peter Franza, Andrea Bagattin in Samuel Sancin.
Fotografsko galerijo si lahko ogledate na naši facebook strani Primorski_sport

Jezikovne naloge ...
Vprašanja so razdelili po stopnjah, ob upoštevanju dejstva, da nekateri športniki mogoče ne obiskujejo slovenskih šol. Vsebinsko (terminološko) so bila vprašanja povezava s športom (npr. obleka, deli telesa, rekviziti ...) oz. z življenjem najstnikov (šolske potrebščine, hrana, pijača, prevozna sredstva). Nekaj vprašanj je bilo slovničnih, večina pa se je nanašala na poznavanje besed in besednih zvez oz. na sposobnost sporazumevanja v vsakdanjih položajih in okoliščinah (trgovina, picerija, zdravnik ...). Del vprašanj se je nanašal na t.i. šolsko znanje (znanje, ki naj bi ga učenci in dijaki pridobili pri pouku slovenščine), večji del pa na splošne jezikovne veščine (ki jih govorci usvojimo spontano, se pravi z življenjem v določenem okolju). Slednji del je bil izraziteje povezan s športom.