Le še 35% se jih doma pogovarja samo v slovenščini

Raziskava Šola, družina in zunajšolske dejavnosti, ki so jo predstavili sinoči v Trstu, je lahko pomembna iztočnica ne le hza športna društva, temveč za vse, ki pripadajo organizirani svarnosti Slovencev v Italiji, je bilo slišati drevi v Gregorčičevi dvorani.
Raziskavo, ki so jo opravili med učenci in dijaki od 3. razreda osnovne šole do vključno maturantov, je podrobneje predstavil avtor in tajnik ZSŠDI Martin Maver. »Izstrelil« je celo vrsto podatkov in pokazal veliko število grafov, ki so razkrili stanje, kakršnega smo najbrž le delno poznali. Tako je med drugim povedal, da se le še 35% anketirancev doma pogovarja izključno v slovenščini, 42% pretežno v slovenščini in italijanščini ter 14% izključno v italijanščini. Takšno jezikovno stanje, ki razkriva tudi narodnostno razmerje, vpliva seveda tudi na izbiro športnega društva. Tako so naši učenci in dijaki športno zelo dejavni (s športom se ukvarja 83% anketirancev) a le 52% jih tekmuje v okviru društev ZSŠDI, 41% odstotkov pa se je opredelilo za italijanska društva. Med pokrajinami in znotraj samih pokrajin je ta odstotek sicer zelo nihajoč, saj zavzemajo društva ZSŠDI na tržaškem Krasu in v tržaških okoliških občinah močan položaj (77% in 65%), v mestih Trst in Gorica je to razmerje enako, najbolj v škodo slovenskih društev pa je stanje v goriških okoliških občinah (le 41%). Za italijansko društvo se odločajo predvsem zaradi urnika in bližine dejavnosti domu, med učenci in dijaki slovenskih staršev pa zaradi panoge, to pomeni zato, ker slovensko društvo ustrezne panoge pač ne goji. Pri tem izstopa ples, posebno med dekleti.
Raziskava je pokazala tudi, da je na treningih slovenščina pogovorni jezik v 68% primerov, neposredno s trenerjem pa v slovenščini občuje 84% športnikov in športnic. Med sabo pa športniki v slovenščini komunicirajo le v 51% primerov.
Ker je šport pogosta tema pogovorov med mladimi, so se raziskovalci vprašali tudi, iz katerih medijev črpajo mladi informacije. Na prvem mestu je pri tem naš dnevnik, sledita internet, neposreden stik s prijatelji in slovenska televizija.
Maver je prikazal le del raziskave, ki je dosti bolj obsežna, na koncu pa je navedel nekaj zaključkov, o katerih podrobneje poročamo v tiskani izdajo dnevnika.