18 minut brez kisika

»Kot drugi sem tudi jaz začel z navadnim potapljanjem. Navdušen sem bil nad tišino, ki kraljuje pod vodo, nad globino morja, nad temo, ki te obkoljuje, ko se spuščaš v morske globine. Nihče ne začenja neke športne aktivnosti z namenom, da bi rušil rekorde. Z leti pa sem razumel, da sem bil nadarjen za potapljanje, ki terja - kot vsaka druga športna disciplina- veliko truda in časa. Na začetku z malo treninga veliko napreduješ, potem pa moraš vse bolj trdo garati, napredek pa je majhen. Leta 1996 sem postavil svoj prvi rekord v globinskem potapljanju na vdih, ko sem se v Siracusi spustil 106 metrov v globino. Premagoval sem samega sebe vse do 29. septembra 2012, ko sem s 160 metri globine postavil svoj osemnajsti svetovni rekord. Vmes sem veliko eksperimentiral. Plaval sem v najvišjem jezeru na svetu pri nadmorski višini 5200 metrov pod Everestom, vdihal sem čisti kisik, kar mi je omogočilo, da sem v bazenu preživel 18 minut in 3 sekunde brez vdihljajev. To me je dodatno motiviralo in mi omogočilo boljše poznavanje svojega telesa. Moram priznati, da mi je prvi rekord najbolj pri srcu, saj sem si ga dolgo časa želel, ko ga dosežeš, pa si navdušen. Uspelo ti je! Enostavnih rekordov ni. Ravno tako me je veselil zadnji, ko sem se spustil do navečje globine.«

Takšni rekordi so koristni tudi za eksperimentiranje in tehnološko rast ter analizo reakcij človeškega telesa v ekstremnih razmerah.
Tako rekordi kot razna eksperimentiranja. Veliko stvari so preučili med spusti v globino in plavanjem v hladnih jezerih. Na globini 138 metrov so na primer opazili, da mi srce bije le 12-krat na minuto. Obenem so izpopolnili razne pripomočke, plavuti in tkanine, ki smo jih uporabljali za ekstremne rekorde. In zdaj so vsakomur na razpolago.

O čem razmišljate med postavljanjem rekorda?
Rekord 18 minut brez vdihljajev je zgolj mentalni rekord. Moraš se popolnoma relaksirati. Če začneš misliti, da boš moral 18 minut prenehati z dihanjem, ti ne bo nikoli uspelo. Moraš poslušati svoje telo, moraš nekako biti kot pod hipnozo, pozabiti na vse okoli sebe. Prenehati dihati, to ni preizkušnja svoje telesne moči, gre zgolj za psihološko pripravo. Ko pa postavljaš globinske rekorde, moraš biti koncentriran na vse faze potapljanja. Na kompenzacijo zraka, na vsak gib, ki ga moraš narediti, da porabiš čim manj energij. Na vse te detajle, tako da čas mine hitreje. Važno je, da ne misliš na to, da si 160 metrov pod morsko gladino.

Celoten intervju lahko preberete v današnji tiskani izdaji našega dnevnika.