Učiti se moramo od Srbov

Evroliga ali košarkarska liga prvakov. Tako bi lahko preimenovali najprestižnejše klubsko tekmovanje v košarki, ki se je začelo prejšnji teden v Evropi. »Da je tako, znajo predvsem agenti. Nekateri igralci namreč postavljajo kot pogoj igranje v tej ligi. Tako je bilo letos v Sassariju, kamor so uspeli privabiti prav zaradi nastopanja v evroligi več Američanov,« poudarja Andrej Vremec, tačas trener in koordinator mladinskih ekip pri goriškem Domu. V najprestižnejši ligi v Evropi igra letos od italijanskih ekip EA7 Milano in Sassari, prvič v zgodovini, drugo sezono zapored pa ne bo slovenskega predstavnika. V četrtek in petek bo na vrsti drugi krog.
Začniva pri koncu. Kdo so letošnji glavni favoriti za zmago?
Kot vedno so to klubi, ki nimajo težav z budžetom. Real Mardid in Barcelona, Panatinaikos in CSKA. V boj se zagotovo lahko umeša še kaka turška ekipa, predvsem Fenerbahče s trenerjem Obradovičem na čelu. Lanski prvak, Maccabi, najbrž ni tak favorit kot lani. V trenerskem štabu pa je znova tudi Pinhas Gershon, ki bo letos pomočnik trenerja. On je z Maccabijem zmagal evroligo leta 2004 in 2005. Morda pa zna presenetiti še Olympiacos. Presenečenj v tej ligi je lahko veliko, saj že premik ali poškodba enega igralca lahko spremeni potek prvenstva.
Kaj pa italijanski ekipi, Milano in Sassari?
Če se Milano ne bo uvrstil v drugi del tekmovanja, bo to veliko razočaranje. Sassari pa ima zelo majhne možnosti, da se prebije naprej. Vendar pustimo se presenetiti. Sassari igra lepo košarko, zmagal je superpokal, lani pa italijanski pokal. Res pa je, da v tej ligi potrebuješ tudi izkušnje.
Kako lahko vpliva dober nastop italijanske ekipe v evroligi na košarkarsko gibanje v Italiji?
Seveda bi vplivalo, tudi na nas zamejce. Uspeh Milana bi bil zelo prestižen uspeh. Vendar ne vem, če letos Milančani sodijo v krog favoritov, saj so zamenjali pol ekipe. Res pa je tudi, da modrni kreator Armani še edini vlaga v košarko. Skratka, drži bolnika še živega.
V Italiji je problem odborniškega kadra velik. Na vodilnih mestih je preveč sodnikov in politikantov, čeprav se ve, da najboljše košarkarske šole vodijo trenerji in bivši igralci. Poglejte Srbijo, ki je bila druga na svetovnem prvenstvu: na čelu sedijo tisti, ki so pisali zgodovino jugoslovanske košarke in niso prestari. Na klopi sedi Đorđević, Dejan Bodiroga in Vlade Divac pa sta režiserja te ekipe ... V Italiji pa je zveza s Petruccijem naredila korak nazaj. Nobene novosti ni v tem.