Sreda, 03 april 2024
Iskanje

Vsega so krivi Američani

14. okt. 2014 | 21:42
Dark Theme

»Piemontsko mesto ima strateško pozicijo,« pravi Raseni in obrazloži zakaj: »Od tu imam uro vožnje do Milana, kjer so tekme evrolige, uro vožnje do Turina, Vareseja, Cantuja«.
Ali ste uživali na derbi tekmi prvega kroga?
Nisem. Italijanska košarka me že nekaj časa ne navdušuje. Poudarek je na fizični igri in vse manj je tehnično ter taktično spretnih igralcev. Lahko mirne duše povem, da lahko v italijanski ligi A igra kdorkoli, ki ima izjemne fizične sposobnosti in sploh nima pojma, kaj je košarka. Pravzaprav se to dogaja tudi v drugih evropskih državah.
Na primer?
Uživam le na nekaterih tekmah evrolige. Obožujem ekipe srbskega trenerja Željka Obradovića (letos trenira turški Fenerbahče), beograjski Partizan, ki ima eno najboljših košarkarskih šol (edini, ki še v malem ohranja staro jugoslovansko šolo), pa morda še Barcelono. Zanimiv je primer nemške Basketball Bundeslige, kjer je igrajo košarko, ki je najbližja ameriški NBA. Podobno kot v Italiji in drugod v Evropi je tudi v Nemčiji veliko ameriških igralcev oziroma Američanov z evropskimi potnimi listi.
Podobno kot pred časom Ariel McDonald, ki je igral za Slovenijo.
Pravi »no sense«. Še zdaleč nisem rasist, ampak koliko je McDonald pripomogel k rasti slovenske košarke? Nič! Naturaliziranega Američana imajo tudi Rusi, Hrvati in celo Makedonci.
Krivi so torej Američani?
Krivi so klubi, ki registrirajo povprečne ameriške košarkarje, čeprav so fizično izjemni. Slednji so tudi bolj poceni od evropskih oziroma domačih košarkarjev.
V italijanskem prvenstvu je v začetnih peterkah res malo Italijanov.
Tu se odpira drugo vprašanje. Trenerji, čisto v nasprotju kot pred dvajsetimi leti, skrbijo zgolj zase, za svoje preživetje, za svojo pogodbo. Da bo kariera uspešna, morajo doseči čim več zmag. Nekoč so skrbeli za vzgojo igralcev. Zdaj pošljejo na igrišče v glavnem tujce: če so rezultati slabi, se trenerji branijo, češ da so bile izbire kluba slabe. Tujci postanejo grešni kozel. Domačim igralcem težje očitaš nekaj podobnega.

Celoten intervju z Massimom Rasenijem si lahko preberete v današnji tiskani izdaji našega dnevnika.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava