»Pokovke ne jem niti v kinu«

Pred tekmo je na igrišču vedno prvi, z igrišča pa odide zadnji. Tudi to opisuje Luigija (Gigija) Datomeja, kapetana italijanske reprezentance, ki te dni trenira v Trstu. Letos se je kot četrti Italijan podal čez lužo, kakovostni preskok med zvezde lige NBA – bil je član ekipe v Detroitu – pa ga ni spremenil. Ostal je skromen in razpoložljiv. V sredo je poziral pred objektivi in delil avtograme več kot 500 minikošarkarjem iz Trsta in dežele v tržaškem PalaRubini. »Z majhnim dejanjem lahko osrečiš vse,« je opisal svoj življenjski moto.
V reprezentanco ste prišli po sezoni, v kateri niste igrali veliko. Ali ste se ritmu izbrane vrste kljub temu hitro privadili?
Ker sem košarkar, zelo rad igram košarko in ravno to sem v Detroitu zelo pogrešal. Zato me veseli, da sem ponovno v reprezentanci, kjer sem protagonist. Na ritem tekem sem se privadil šele po nekaj nastopih: ne glede na količino treninga, je tekma vedno zgodba zase.
Kaj vam je zapustila prva sezona v ligi NBA?
Veliko je bilo novih izkušenj. Zame je bil to nov svet, nova država in nepoznano mesto. Prvič sem zapustil Italijo za dlje časa. Svet, ki sem ga prej gledal po televiziji, sem zdaj doživljal in veliko stvari me je presenetilo. Mislil sem, da bom igral kaj več, a verjamem, da bo v naslednji sezoni boljše.
Liga NBA je svet zase. Povedali ste, da je v vsaki slačilnici tudi avtomat za pokovke. Ali jih sploh kdo je pred tekmo?
Vsak se za to odloči sam. Jaz jih nisem, saj jih ne jem niti v kinu.
»V NBA igrajo najboljši igralci,« ste izjavili. Kako odgovarjate tistim, ki pravijo, da se najlepšo košarko igra v Evropi?
Najboljši igralci NBA so seveda najboljši na svetu, vendar to ne pomeni, da vsi najboljši igralci igrajo v NBA. Nekateri igrajo v Evropi in so tudi boljši od tistih, ki igrajo čez lužo. Res je, da se v Evropi igra več prave košarke, veliko več je poudarka na taktiki, predvsem v evroligi. V ligi NBA, kjer je toliko tekem, pa se zgodi, da so nekateri dvoboji negledljivi. To pa ne velja vedno: v končnicah je igra vedno na visoki ravni.
V mnogih športnih panogah je želja vsakega športnika zlata olimpijska kolajna, košarkarji pa največkrat sanjajo o ligi NBA. Ali tačas živite kakor v sanjah?
Res je, igranje v ligi NBA je nekaj edinstvenega. Ni enostavno doseči to raven. Še pred dvema letoma nisem verjel, da bom kdaj igral v ligi NBA. Živim kakor v sanjah, vendar je to zdaj del mojega življenja in želim si, da bi postalo nekaj običanjega, normalnega. Pred leti sem sanjal o reprezentanci, nato o A-ligi, zdaj je vse to del mojega življelja.
Kljub temu pa menim, da je zlata kolajna na velikem športnem dogodku vselej nekaj več. Tudi za igralce NBA.