»Baresi je jokal, jaz sem se smejal«

47-letni Apolloni je v Novo Gorico prišel lani poleti, doslej pa je že dosegel nastop v finalu slovenskega pokala proti Mariboru.
17. julij 1994. Vam je ta datum znan?
To je eden najpomembnejših dni v mojem nogometnem življenju. Finale svetovnega prvenstva je najvišji cilj vsakega nogometaša. V mojem primeru se je žal zgodilo, da smo bili svetovnemu naslovu čisto blizu, a pokal je končal v rokah nasprotnika.
Mnogi se še spomnijo krčevita joka Franca Baresija takoj po koncu tekme. Ste tudi vi jokali?
Nisem jokal. Smejal sem se.
Res?
Vedel sem, da je nogomet hinavski šport. Lahko te neizmerno osreči, a zaradi njega lahko doživiš velika razočaranja. Dobro vem, kako to zgleda, saj sem v svoji igralski karieri s Parmo osvojil nekaj pomembnih evropskih lovorik, a doživel sem tudi pekoče poraze. V pokalu pokalnih zmagovalcev nas je premagal Arsenal, dvakrat pa smo izgubili v finalu italijanskega pokala. Poraz na svetovnem prvenstvu sem sprejel kar mirno. Vedeli smo, da je Brazilija boljša. Skozi celo prvenstvo je igrala lep in učinkovit nogomet. Njeni posamezniki so bili izjemni šampioni: Romario, Bebeto, Aldair, Cafu, Leonardo, Dunga, pa še vratar Taffarel, moj soigralec pri Parmi. Prav je, da so zmagali oni.
Celoten intervju izpoed peresa Petra Verča lahko preberete v današnji (nedeljski) tiskani izdaji našega dnevnika.