Ibrahimović? Slab zgled!

Nekdanji italijanski trener in selektor Arrigo Sacchi se je v Vidmu dotaknil številnih vprašanj. O Zlatanu Ibrahimoviću pravi, da ni dober zgled. O italijanskem nogometnem okolju pravi, da je v njem premalo poštenih oseb. Sacchi, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zrevolucioniral italijanski nogomet, je prepričan, da so njegov Milan, Van Gaalov Ajax in zadnjšnja Barcelona najboljše ekipe v zadnjih štiridesetih letih.

Arrigo Sacchi

• Komentiraj

»Dvakrat bi premislil, preden bi svojemu vnuku svetoval, naj igra nogomet,« je nekoliko presenetljivo in neobičajno izjavil nekdanji nogometni trener Parme in Milana ter nekdanji selektor italijanske državne reprezentance Arrigo Sacchi, ki je bil gost Pokrajine Videm in deželne nogometne zveze v Auditoriumu Zanon v Vidmu. Nekdanji vrhunski trener, ki se je pred številnimi videmskimi višješolci predstavil oblečen v ‘casual’ stilu in s širokimi očali (podobno kot ga oponaša televizijski komik Maurizio Crozza), je takole utemeljil svoje dvome: »Italijanski nogomet je žal slika države, v kateri živimo. Premalo je poštenih ljudi, ki jim ni mar za vrednote, temveč zgolj za zaslužek. Vsekakor ne smemo posploševati: nekatera nogometna okolja so boljša od drugih. Vse le ni tako gnilo, kot zgleda na prvi pogled.«
Sacchi se v svoji dolgi in uspešni trenerski karieri najraje spominja dveh dogodkov: »Na prvi pogled sta negativna. Obakrat smo za las izgubili prvenstvo. Prvič s Parmo nismo napredovali v A-ligo, drugič pa smo se z Milanom (zmagal je Maradonov Napoli) uvrstili na drugo mesto. Kljub temu so me igralci in navijači obakrat nosili na ramenih na tribuno in me počastili za vse, kar sem storil. Bilo je nepozabno.«
Tri ekipe so - po Sacchijevem mnenju - zaznamovale svetovni klubski nogomet v zadnjih štiridesetih letih. »Van Gaalov Ajax, moj Milan in zdajšnja Barcelona Guardiole. Te tri ekipe so prikazale doslej najlepši nogomet. Barcelona na srečo še igra v tem stilu, ki je meni najbližji. V Italiji ne bomo še dolgo časa imeli ekipe, ki bi igrala kot Katalonci. Enostavno se nekaj podobnega ne da ustvariti, saj je v nogometnih krogih premalo potrpljenja. Kaj pa poleg lepe igre imajo skupnega te ekipe? Okrog 50 odstotkov igralcev ali več so ti klubi vzgojili v svojem mladinskem sektorju in skoraj vsi so domače narodnosti. Nekdanji Ajax je imel 90 odstotkov nizozemskih igralcev, Milan podobno, Barcelona pa ima skoraj polovico Kataloncev. Drugi skupni imenovalec je nizka starost teh igralcev. Njihovo neizkušenost dopolnjujejo starejši nogometaši kot je pri Barceloni Puyol, nekoč pri Milanu pa sem imel Franca Baresija. Klubi morajo torej več vlagati v mladinski sektor in v svoje domače kadre.« Trener iz Fusignana pri Ravenni je še dodal, da Milanov napadalec Zlatan Ibrahimović ni dober zgled za mlade nogometaše.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika