Zgodba Petra Škabarja je zelo zanimiva. V malem meji na znanstveno-fantastiko. Prava igra simbolov. Poglejmo zakaj.
petek, 13. januarja 2012 | 11:56 |
Peter Škabar na svojem domu v Repnu z zaročenko Ingrid (KROMA)
Edini Slovenec, Repenc (ali Bunker, kot se radi imenujejo Repenci), ki je kot mehanik v službi pri Ferrariju, se je rodil 16. novembra 1982 v Trstu. Isto leto, 8. maja, se je v Imoli smrtno ponesrečil najljubši dirkač Petrovega očeta, Sergia (prav tako odličen mehanik), Kanadčan Gilles Villeneueve. Isti dan, ko se je rodil Peter, je sloviti Enzo Ferrari z zgodovinskega sedeža na drevoredu Trento-Trieste v Modeni razširil svojo dejavnost. Sedež so nato premestili v Maranello, kjer dela Peter že skoraj sedem let. Zaposlili so ga oktobra leta 2005. Tam je namreč zaposlen kot mehanik v mehanskih delavnicah slovitega »konjička«. »Ko so mi sporočili, da me bodo vzeli v službo, sem sprva mislim, da me ima kdo za norca,« je povedal Škabar. Vse o njegovih izkušnjah v Maranellu lahko preberete v daljšem intervjuju v tiskani izdaji.
Predsednik Krasa Goran Kocman si je v intervjuju za naš dnevnik zaželel dolgoročno igranje v D-ligi in obljubil okrepitev mladinskega delovanja. Poleg tega je napovedal, da bi Kras lahko znova igral kako tekmo na tržaškem stadionu Rocco. Kocman pripravlja tudi načrt, da bi nogometna ekipa Krasa postala neke vrste promocijsko sredstvo za kraške vinogradnike in druge turistične delavce.
Po trikratnem sodnikovem žvižgu se je začelo slavje Krasovih nogometašev in navijačev. Po igrišču so leteli zamaški, nekdo si je prižgal cigaro, drugi pa so prepevali ob zvokih narodno-zabavne glasbe in borbe skladbe Na juriš.Priložen videoposnetek