Petek, 19 april 2024
Iskanje

Ta teden pred 10 leti (25)

19. jun. 2018 | 16:37
Dark Theme

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega »obujanja spominov iz preteklosti« v novem letu na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2008 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.

Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o prestižni nagradi Viareggio-Versilia, ki jo je prejel Boris Pahor. Članek je bil objavljen v nedeljo, 23. junija 2008.

Leta 1967 so v sklopu literarne nagrade Viareggio prvič podelili tudi mednarodno nagrado »Premio internazionale Viareggio-Versilia«. V obrazložitvi je bilo zapisano, da bodo nagrado podeljevali osebnosti svetovnega slovesa, ki je posvetila svoje življenje kulturi, razumevanju med narodi, socialnemu napredku in miru. Nagrado so v teh letih prejeli grški upornik Alekos Panagulis, nemški pisatelj Günter Grass, izraelski pisatelj Abraham B. Yehoshua, španski pesnik Pablo Neruda in številni drugi. Lani je nagrado prejel Arturo Paoli, misijonar in borec za pravičnost, ki je velik del svojega življenja posvetil južnoameriškim narodom: njegovo ime pa je vklesano tudi v častni seznam »pravičnih«, tistih Nehebrejcev, ki so med drugo svetovno vojno pomagali rešiti vsaj eno judovsko življenje.
Golobica miru, delo umetnika Gionateja Francesconija, bo letos poletela v Trst, saj je zmagovalec mednarodne nagrade Viareggio-Versilia 2008 slovenski pisatelj Boris Pahor. Tako je sklenila žirija, ki ji predseduje Rosanna Bettarini. Dolgemu seznamu priznanj, ki jih je bil deležen petindevetdesetletni pisatelj, se je tako pridružilo še eno: izredno razgibano obdobje, med katerim je Boris Pahor prepotoval pol Italije, se tako nadaljuje. »Res absurdna situacija: prej se ni nihče zanimal zame, sedaj pa vsi,« nam je z običajno ironijo pojasnil pisatelj, ki je v minulih dneh predaval v Trentu in Tržiču, v naslednjih pa bo obiskal Parmo in kraj Torre Pellice v bližini Turina. Časa za pisanje je vse manj (»če želim napisati pismo, moram izklopiti telefon«), ostaja pa prijetno presenečen nad zanimanjem, ki ga po Italiji vzbuja njegova zgodba. »Skoraj na vsakem srečanju, na vsaki predstavitvi Nekropole, želijo ljudje slišati, kakšen je bil fašizem v naših krajih, kako sem opazoval požig Narodnega doma.« Boris Pahor zato tudi nagrado Viareggio-Versilia doživlja kot priznanje celotni slovenski kulturi in skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Posebno pa tisti »slovenski literarni šoli iz Trsta«, kot jo je definirala Antonia Bernard, ki je v francoščino prevedla marsikatero Pahorjeva delo ... (pd)

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava