Roman o »orgiji grozot«

Zgodovinar Tristano Matto priznava, da je do zgodovinskih romanov nekoliko nezaupljiv. Večkrat se namreč zgodi, da njihovi avtorji »zlorabijo« zgodovinsko dogajanje za lastne (literarne) potrebe in zgodovinsko resnico predstavijo na nekorekten način. A to ni primer Giuseppeja Vergare, avtorja romana Primavera di sangue (Krvava pomlad), v središču katerega je strahoten pokol v hrvaški vasi Lipa. Knjigo so prejšnji teden predstavili v Tržaškem knjižnem središču na pobudo Slovenskega kluba.
Tristano Matta je pojasnil, da se naslov romana Primavera di sangue nanaša na slogan nacistične propagande, ki je aprila 1944 napovedovala represivno »krvavo pomlad« v Istri, Brkinih, Posočju in na Krasu, s katero je nameravala uničiti partizansko odporniško gibanje. Zato v tem obdobju nemški represivni aparat udejanji svoje najbolj krute načrte: v Rižarni pri Sv. Soboti začne obratovati krematorijska peč, predvsem pa na celotnem zasedenem ozemlju izvaja represalije ... V tem okviru se rodi načrt za odmevno akcijo v Istri in Čičariji. Nasilje in maščevanje nacistov se znese ravno nad Lipo, ker je to vas, ki skoraj v celoti podpira partizansko gibanje. Vojaki obkolijo vas, izpraznijo vsako hišo in pobijejo vse prebivalce. Končni obračun je strahoten: 269 mrtvih, predvsem starostnikov, žensk in otrok, saj so fantje in mlajši možje v gozdu. 
Vergara je zgodovinska dejstva in zgodovinske osebnosti prepletel s fiktivnimi junaki in fiktivnimi zgodbami. Tako si je na primer zamislil, da je eden od vzrokov za maščevanje tudi neuslišana ljubezen, predvsem pa kot rdečo nit izbral fotografije. Videl jih je v spominskem muzeju v Lipi (fotograf, ki jih je razvijal za naciste, je namreč skrivoma ohranil kopije) in so na nanj naredile zelo močen vtis. Skušal si je zamisliti, kdo se je skrival za tistim aparatom, s katerim je dokumentiral tolikšno »orgijo grozot«.