»Ko pišem, sem z vsemi«

Pod okriljem mednarodnih obmejnih srečanj Forum Tomizza že trinajst let razpisujejo natečaj za kratko zgodbo Lapis Histriae. Tema je običajno enaka kot na simpoziju in letos je na razpis prišlo 107 kratkih zgodb, ki se lotevajo tematike azila, napisanih v hrvaškem, slovenskem, bosanskem in italijanskem jeziku, poslali pa so jih avtorji iz Hrvaške, Srbije, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Italije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Združenih držav Amerike. Tokrat je šla nagrada v roke Stamena Milovanovića iz Niša. Zgodbo Imenjaci (Soimenjaka) je umestil v vojni čas, ko po zračnem napadu na neimenovano mesto ostaneta prepuščena sama sebi starec in pes. Sosedje ju v kolektivni histeriji preženejo, živita v grmovju na robu parka, in se sveta, ki ju je izgnal, lotita spreminjati tako, da se učita jezika drug drugega: pes človeškega, starec pa pasjega.
»Ko molčim, sem sam, ko govorim, sem z nekom, ko pa pišem, sem z vsemi,« je nagrajenec med drugim dejal na petkovi podelitvi nagrade v prostorih umaške skupnosti Italijanov.