Sanje in utvare v Hiši ob morju

Eden najbolj zanimivih trenutkov Guédiguianovega filma je črno-beli posnetek izpred skoraj 40 let, ko še zelo mladi protagonisti Angèle, Joseph in Armand plavajo na plaži pri Marseillu. Gre za resnični posnetek, saj je ena od značilnosti filmov francoskega režiserja prav ta, da sodeluje vedno z isto skupino igralcev, ki so obenem njegovi prijatelji. Še več: Guédiguianova muza Ariane Ascaride je tudi njegova žena.
Celovečerec, ki so ga septembra predstavili na beneškem filmskem festival, je zgodba o minevanju časa, zrelosti, tudi staranju, spreminjanju prepričanj in idej. V Méjanu, majhnem obmorskem naselju francoskega primorja, kjer Azurna obala prehaja v Plavo, se sestra in dva brata vrnejo v rojstno hišo, k umirajočemu očetu.
Angèle je življenje, kljub velikim igralskim uspehom, hudo preizkusilo, Joseph je uspešen univerzitetni profesor, ki pa še vedno sanja o revoluciji, Armand pa je priznani psiholog. Vsi trije se na lepem znajdejo v družinski hiši, kjer se morajo sprijazniti s hudimi posledicami očetove možganske kapi, predvsem pa ob klepetu in sprehodih razmišljajo o vsem, kar so v življenju sanjali, in o tem, kar so dosegli.
Hiša ob morju, eden najlepših francoskih filmov lanskega leta, pa je tudi metafora o Franciji in generaciji, ki se sprašuje o prehojeni poti, mladostnih ciljih in sanjah. O političnem udejstvovanju, revolucionarnih utopijah in o tisti »fraternité'«, ki bi bila danes še kako pomembna.
Nepričakovan dogodek oziroma srečanje s tremi otroki, ki so v Mejan dospeli iz Afrike, pa v hipu sprevrže obujanje spominov in filozofiranje sestre in bratov, ki se na vrat na nos odločijo za ekstremno odločitev. Tako, ki je v sozvočju z njihovimi mladostniškimi sanjami in utvarami.


La casa sul mare (La villa)
Francija 2017
Režija: Robert Guédiguian
Igrajo:Ariane Ascaride, Jean-Pierre Darroussin, Gérard Meylan, Jacques Boudet in Anaïs Demoustier
Ocena: ★★★ 1/2