»Bojevnica« Fiorella

Za Fiorello Mannoio je bilo leto 2017 skorajda nepozabno. Minilo je v znamenju samih lepih trenutkov, njen Combattente Il tour pa se bo po več kot petnajstih mesecih zaključil februarja, ko bo v sklopu turneje, ki je presegla vsa pričakovanja, nastopila v New Yorku. Turneja bo zanjo nepozabna tudi po zaslugi vrhunskega nastopa na sanremskem festivalu. Po štirih manj uspešnih nastopih v 80. letih, ko je bila njena najboljša uvrstitev osmo mesto, se je tri desetletja kasneje odločila za nov nastop; prepričala je tako kritiko kot občinstvo in s pesmijo Che sia benedetta osvojila končno drugo mesto. Fiorella Mannoia se je lani tudi prvič preizkusila kot filmska igralka in televizijska voditeljica.
V sklopu turneje Combattente je Mannoia v Trstu nastopila že maja, tokratni povratek v gledališče Rossetti bi lahko bil tvegana poteza, a je v resnici tudi nedeljski nastop 63-letne pevke potrdil, da njena priljubljenost strmo rase. Tržaška publika jo je med skoraj dvournim nastopom spremljala z navdušenjem in toplino. Rimska pevka je nastop začela z uspešnico I miei passi. Takoj je bilo jasno, da smo priča nastopu, ki je enkratna mešanica vrhunskih besedil, uigranih glasbenikov, odličnega aranžmaja in seveda toplega in razpoznavnega glasu Fiorelle Mannoia. S takim glasom tudi dolgočasna pesem postane privlačna. Mannoievi ni bilo potrebno segreti občinstva z vročo črno kavo (Caffè nero bollente), uspešnico, ki sodi v leto 1981, ko je rimska pevka šele začenjala svojo glasbeno pot. Njen zadnji album Combattente - trenutno lahko po radiu prisluhnite uspešnici I pensieri di Zo, ki jo je seveda zapela tudi v Rossettiju -, je doživel velik uspeh in na tej pod srečno zvezdo rojeni turneji je veliko pozornost namenila ravno najnovejšim uspešnicam. Gre za delo, v katerem so ženski liki v ospredju, pesmi kot Combattente, Nessuna conseguenza, Che sia benedetta in Siamo ancora qui pa so tudi z glasbenega vidika, in ne samo vsebinskega, povsem dovršene.
Pevka se je šele v zadnjih letih posvetila tudi pisanju pesmi, med svojimi nastopi pa rada črpa iz repertoarja tudi drugih vidnih predstavnikov italijanske glasbene scene. Tako je v Rossettiju najprej odlično izvedla Minino pesem Insieme, nato pa iz neskončnega zaklada dvojice Mogol-Battisti izbrala pesem Penso a te. A tudi Battiatova La cura in Vascova Sally sta bila zadetek v polno, kaj šele poklon Luciu Dalli (Felicità).