Prešernova nagrada tudi Sari Zupančič

V sklopu tradicionalnega Tedna univerze, ki ga prireja Univerza v Ljubljani, so podelili tudi študentske Prešernove nagrade, s katerimi vsako leto nagradijo najboljša dela na področju znanosti in umetnosti. Izbrani študenti so prejeli diplomo z gravirano Prešernovo podobo in denarno nagrado. Med dvanajstimi nagrajenkami in nagrajenci je bila tudi Tržačanka Sara Zupančič, ki je na ljubljanski Filozofski fakulteti zagovarjala magistrsko nalogo Kačji pastir - La Libellula. Glasbena večjezičnost opere Pavleta Merkuja. Za delo o dokaj spregledani operi tržaškega skladatelja je maja letos prejela tudi nagrado na 15. natečaju Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Rektor ljubljanske univerze Igor Papič je na podelitvi poudaril, da se na univerzi s posebnim ponosom veselijo raziskovalnih dosežkov mlade generacije naše akademske skupnosti. »Čeprav se morda komu zdi, da akademska hierarhija ostro ločuje med seboj starejše in mlajše raziskovalce, učitelje in študente, je odlika akademske skupnosti prav v tem, da je med posamezniki znotraj nje vzpostavljen krogotok znanja,« je povedal rektor.
Slavnostna govornica dogodka je bila tržaška zgodovinarka in prejemnica prestižnega financiranja ERC Advanced Grant 2016 Marta Verginella, sicer redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izpostavila je pomen izbire še ne preverjenih gledišč, ki je nagrajence vodila pri njihovih delih. Dejala je, da pri ubiranju novih, neprehojenih raziskovalnih poti med naravoslovnimi in humanističnimi in družboslovnimi znanostmi ni temeljnih razlik. Vsako raziskovalno dejanje po njenem mnenju »ostaja v svoji srčiki povezano s tistim, kar Friedrich Nietzsche imenuje Vesela znanost. Namreč, tako pri naravoslovcih kot humanistih in družboslovcih je najbolj žlahtna znanost povezana z žarom lepote odkrivanja novega in neznanega,« je povedala Verginella.