Od Tigra do Džihada (preko Nata)

Vprašanje terorizma nekoč in danes je bila osrednja tema četrtkove Debatne kavarne v okviru Slovenskega knjižnega sejma, ki vse do nedelje poteka v ljubljanskem Cankarjevem domu. Povod za izbor omenjene tematike gre bržkone iskati tako v trenutnem dogajanju v svetu kot v ponatisu knjige Pod svinčenim nebom Zorka Jelinčiča. Da gre za aktualno tematiko in nadvse zanimive goste, se je pokazalo že v preprostem dejstvu, da je bilo od samega začetka debate prostih sedišč krepko premalo. Na dogodku, ki je potekal pod naslovom Od Tigra do Džihada, razmišljanja o terorizmu včeraj in danes, so spregovorili Duško Jelinčič, Igor Škamperle, Matej Šurc, dogodek pa je povezoval Rok Zavrtanik, ustanovitelj založbe Sanje.
Pisatelj Duško Jelinčič je predstavil spomine na svojega očeta in med drugim dejal, da gre za veliko, kompleksno in večplastno persono. Glede samega terorizma je bil mnenja, da je ta oznaka služila in še vedno služi kot oznaka za »marsikaj«. Ob tem je predstavil lastno bolečo izkušnjo soočanja z oznako očeta-terorista. »Ta knjiga je bila nujna. Ni sicer strogo zgodovinska, je pa izjemno informativna in čustvena.«
Etična komponenta upora znotraj organizacije Tigr in antifašizma kot takega je bila tematika profesorja dr. Igorja Škamperleta. »Lahko smo ponosni na to epopejo Primorske, ki se je odvijala v primežu totalitarne fašistične Italije,« je med drugim dejal Škamperle in dodal, da naj bi se ti antifašisti v osnovi domala za vsako ceno izogibali smrtnim žrtvam. »Tigr ni bil teroristična organizacija: antifašistična, ilegalna in odporniška - to da,« je še menil Škamperle.
Avtor najdrznejše knjige na svetu o preprodaji orožja, kot je pisca priznane trilogije v Imenu države in nekdanjega (proti)vojnega poročevalca Mateja Šurca predstavil Rok Zavrtanik, je knjigo Pod svinčenim nebom postavil ob bok delu Angel pozabe koroške pisateljice Maje Haderlap. »O Tigru imam več vprašanj kot odgovorov. Če govorimo o uporu proti raznarodovanju, mar je to terorizem?« se je med drugim spraševal Šurc.
Zavrtanik se je ob koncu zavzel za predrugačenje razumevanja tega pojma in med drugim dejal, da je današnji resnični terorizem potrebno opredeliti kot del naše vsakodnevne politične stvarnosti na najvišjih pozicijah, ki se ilustrativno razpira v članstvu znotraj teroristične organizacije po imenu Nato. »Ko se v deželi z dvema milijonoma prebivalcev brez razmišljanja namerni dvesto in več milijonov za nakup orožja, knjiga pri tem pa životari, pa temu ne moremo reči drugače, kot da gre za dejanski terorizem,« je bil pri tem odločen Zavrtanik.