Za bolj svež razmislek o identiteti

Ob izidu knjižnega dela, predelave doktorske disertacije Maje Smotlak o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji, je v sredo v Debatni kavarni 33. Slovenskega knjižnega sejma potekal pogovor na temo ali je v postfaktičnem času narodna identiteta še vrednota. Na srečanju so poleg avtorice spregovorili še Vinko Bandelj, Marij Čuk in Vilma Purič, pogovor pa je povezovala urednica Nadia Roncelli.
Maja Smotlak je predstavila osnovno metodološko shemo in kratko vsebino same knjige, poseben poudarek pa je namenila času neposredno po osamosvojitveni vojni v Sloveniji in specifiki narodne identitete v takratnem oziroma tokratnem času. Med drugim je dejala, da je tudi številčno najbolj problematična zadnja kategorija literarnih ustvarjalcev, v katero je uvrstila avtorje mlajše generacije, pri katerih je vprašanje narodne identitete praviloma zastopano minimalno oziroma praviloma sploh ni prisotno. »Kar se tiče mene osebno, lahko rečem, da izjemno vrednotim temo narodne identitete, ne morem pa se strinjati z idejo, da bi bila to edina tematika piscev. Razumem lahko, da je na Tržaškem dolga leta prevladovala ta tematika ravno zaradi specifike samega prostora,« je na primer ocenil avtor mlajše generacije Vinko Bandelj. Da je vsak obmejni prostor vedno heterogen, kar še toliko bolj velja za Trst, je menila Vilma Purič in občinstvu nanizala nekaj zgodovinskih fragmentov, ki izpričujejo (samo)svojstveno specifičnostjo tega prostora. »Pisanje o narodni identiteti je omejevanje in zoževanje pisateljskega dela. Narodna identiteta je tako ali tako kategorija pisatelja in je vseskozi del njega,« je menil Marij Čuk, ki je med drugim še dejal, da mu je pojem identitete nekoliko tuj in namesto tega raje uporablja pojem pripadnosti.
Ali je v globaliziranem svetu vprašanje narodne identitete sploh še pomembno, ali je v nasprotju z družbo, ki temelji na individualizmu, prav ta lahko svetla točka družbenih sprememb, je v nadaljevanju zanimalo Nadio Roncelli. Bandelj je menil, da je v družbi, soočeni z migracijami in kulturnimi izmenjavami, potrebno ponovno zastaviti razmislek o narodni identiteti, na nek morebiti celo povsem drugačen način. »Najbolj nagrajeni avtorji v osrednjem slovenskem prostoru, kot je to na primer Goran Vojnovič, pišejo o problematiki narodnega vprašanja, ampak na nek nov, mogoče celo svež način, ki je slovenskemu bralcu v Italiji najverjetneje nekoliko tuj,« pa je ob koncu pogovora dejala še avtorica Maja Smotlak ter poudarila, da je pri razumevanju tega fenomena najbrž potrebna določena mera empatije ...