Nico 1988

Zgodba o pozabljeni legendarni pevki

V naši rubriki Gremo v kino!
Priložen trailer

četrtek, 12. oktobra 2017 | 11:30

Film se začne pri koncu, ko se še ne petdesetletna Christa, nekega toplega julijskega dne odpravlja po špežo. Ko odhaja, pazi, da bi ne zbudila sina Arija, za sabo zapre vrata in sede na bicikel. Med kolesarjenjem jo zadene srčna kap. Pri padcu se je udarila v glavo in v bolnišnici na Ibizi, kjer se je nesreča zgodila, so jo napačno diagnosticirali kot žrtev vročinskega udara. Christa Päffgen je vsem veliko bolje poznana kot Nico. Nemška glasbenica, lepotica, tudi igralka, manekenka, najdražja muza Andyja Warhola, ki je posebej zaslovela zaradi sodelovanja s skupino Velvet Underground in sodelovanja pri znameniti Factory. Nekdanjemu dekletu v črnem, z visokimmi ličnicami in enakomernim, globokim vokalom, predhodnici gotskega rocka, je italijanska režiserka Susanna Nicharelli posvetila film, ki je tudi edino italijansko delo, ki si je prislužilo eno od nagrad na septemberski beneški Mostri. Zgodba pripoveduje o Nico, ko zvezda njenega uspeha že bledi. Ko so posledice odvisnosti od heroina že zelo vidne in ko se po daljšem obdobju v ZDA spet vrne v Evropo. Tu se skuša na vsak način spet približati sinu Ariju, ki so ga do tedaj večinoma vzgajali nonoti, se pravi starši očeta, Alaina Delona. Nico se obenem posveti seriji koncertov s katerimi obrede velik del Evrope. Film postane tako tudi zgodba o Evropi ob začetku osemdesetih let, s serijo anekdot do katerih pride med Zahodom in Vzhodom; na poti od Pariza, do Manchestra, Nuremberga, Prage, Poljske, nazaj do Rima. Film je zgodba o Nico, ko se je pravzaprav osrednji del njenega življenja že izpel. Nicchiarellijeva se je posvetila predvsem njenim eksistencialnim tegobam, v trenutku, ko je večji del občinstva nanjo že pozabil. A tudi v trenutku, ko je Christa želela na novo prevzeti v roke svoj vsakdan. V celovečercu, v vlogi protagonistke nastopa Trine Dyrholm, danska igralka, že nagrajena na berlinskem festivalu in stalnica v filmih Thomasa Vinterberga, ki zagotavlja tudi tej zgodbi edinstveno dodano vrednost.

Nico, 1988
Italija, Belgija 2017
Režija: Susanna Nicchiarelli
Igrajo: Trine Dyrholm, John Gordon Sinclair, Annamaria Marinca, Sandor Funtek in Francesco Colella

Ocena: ★★★ 1/2


Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Kje boste pričakali novo leto 2018?

ostale novice

Mojca Širok napisala kriminalko o mafiji

Njen še neobjavljen roman prejemnik nagrade modra ptica

29. novembra 2017 | 16:03

Najdenih triindvajset Mušičevih dachauskih risb

V tržaškem arhivu VZPI-ANP, v torek predstavitev v Trstu

26. novembra 2017 | 06:00

Alojz Rebula v Stampi

Razmišljanje in članek v sobotni knjižni prilogi Tuttolibri

26. novembra 2017 | 08:26

»Spolno nadlegovanje žal ni značilno samo za filmski svet«

Prof. Patrizia Romito o nasilju nad ženskami, feminizmu in še čem

25. novembra 2017 | 10:59

Od Tigra do Džihada (preko Nata)

Tokratno Debatno kavarno so sooblikovali Duško Jelinčič, Igor Škamperle, Matej Šurc in Rok Zavrtanik

25. novembra 2017 | 10:08

Za bolj svež razmislek o identiteti

Na knjižnem sejmu pogovor s slovenskimi avtorji iz Trsta

23. novembra 2017 | 15:50

Neverjetni Archive!

50-minutna plošča The False Foundation je v bistvu ena sama pesem ...V naši rubriki Na ves glas!Priložen videoposnetek

24. novembra 2017 | 11:30