Marko Marković, balkanska glasba in jazz

Glasbeni vikend v Praprotu bo v znamenju balkanske tradicije in bo zelo intenziven, tudi z vidika kakovosti izvajalcev. Danes in jutri bodo stopili na oder festivala Guča na Krasu nekateri od najbolj priznanih in nagrajenih srbskih trobentačev. Glasba se bo začela že danes ob 16. uri, ko bodo v parku odprli tudi kioske, ob 20.30 pa bo na sporedu Marko Marković s svojim trobilnim ansamblom. Še ne tridesetletni Marković je že vrsto let zvezda balkanske glasbe, virtuoz z izjemnim smislom za improvizacijo in kontaminacijo glasbenih žanrov. Rodil se je v družini nadarjenih (in znamenitih) srbskih romskih glasbenikov ter začel koncertirati z očetom Bobanom na mednarodnih gostovanjih pri štirinajstih letih, nakar je prevzel vodstvo lastnega orkestra in hkrati ovrednotil svoje zanimanje za druga glasbena področja, tudi preko sodelovanja s pomembnimi jazzovskimi glasbeniki. Z njim smo se pogovorili v pričakovanju nocojšnjega nastopa.
Kje, kdaj in zakaj so vaše dokaj tradicionalne glasbene korenine srečale jazzovske izraze?
Glavna značilnost jazza je improvizacija. Od samega začetka svoje glasbene poti sem čutil potrebo, da stvari naredim nekoliko »drugače«, saj nisem nikoli bil zadovoljen s šablonskim igranjem. Poslušal sem veliko glasbe. Na gostovanjih me je vedno zanimalo poslušati tudi druge ansamble. Jazz glasba me navdušuje, ker v njej pride do izraza glasbenikova kreativnost. Balkanska glasba v izvedbah trobilnega ansambla z jazzovskimi ritmi in sinkopami je tista, ki me najbolj navdihuje.

Celotni intervju v sobotni številki Primorskega dnevnika