Bobi Bazlen in tržaška senca

V Trstu ni mogel živeti, vendar je nosil rojstno mesto v sebi. Bobi Bazlen, v Trstu leta 1902 rojeni intelektualec, je v italijansko kulturo prejšnjega stoletja vnesel veliko novega. In odličnega, še posebej na področju založništva. O tej zelo svojstveni in tudi kontroverzni osebnosti, katere delo še ni bilo dovolj ovrednoteno, je izšla nova zajetna publikacija. Na osnovi doslej še neobdelanega arhivskega gradiva in intervjujev z družinskimi člani Bazlenovih prijateljev je obsežno študijo Bobi Bazlen L'ombra di Trieste (Bobi Bazlen Tržaška senca) pripravila Cristina Battocletti. Knjiga je izšla pri založbi La nave di Teseo, prva javna predstavitev se je zgodila v muzeju IRCI (Istituto regionale per la cultura istriana – Deželni inštitut istrske kulture), ker je v njem avtorica našla veliko gradiva za svojo knjigo. Sicer pa, kot je povedala Cristina Battocletti na predstavitvi, je v Trstu našla odprta vrata in veliko pripravljenost na sodelovanje. Novinarka in pisateljica, doma iz Čedada, ki pa že veliko let živi in dela v Milanu, je med pripravo študije »občutila nekaj tržaškega duha, značilnega za Bazlena«. Poseben. V nenehnem gibanju. Z izjemnim darom za odkrivanje talentov. Obdarjen z velikim smislom za presojo, katerih knjig človeštvo ne sme prezreti. Brezkompromisno direkten v besedah in tudi dejanjih. Neustavljiv, »alergičen« na vsako omejitev osebne svobode: zavračal je trajne zveze in tudi stalno zaposlitev. V vsakem trenutku je želel storiti to, kar je menil, da je najbolj ustrezno ali nujno. Imel je veliko prijateljev, zvestih privržencev, vendar tudi takih, ki ga niso marali. Mnogim se je zameril zaradi ostrih ocen in tudi poseganja v zasebne zadeve. Vendar mu vsi priznavajo izredne zasluge na področju italijanskega založništva: