Filmski pogled na priseljence

Corrado je visok funkcionar notranjega ministrstva, ki se že več let udeležuje mednarodnih srečanj, posvečenih preprečevanju ilegalnih priseljencev. Tako ga nekega dne pošljejo tudi v Libijo, kjer se mora v imenu italijanske vlade domeniti za ustavitev neskončnega pretoka ljudi, ki vsak dan bežijo z libijske obale. Naloga, ki so mu jo zaupali v Rimu, je zelo zahtevna, saj v Libiji nima pravega sogovornika. Med misijo obišče tudi centre za pribežnike in zapor, kjer ga nekega dne prosi za pomoč Swada, ženska iz Somalije, ki si želi na Finsko, kjer jo čaka mož. Corrada to srečanje presune do take mere, da postavi v dvom svojo misijo, razlog, zaradi katerega je tam, in s tem nekatere življenjske resnice, o katerih ni do takrat nikoli dvomil.
Kaj zdaj? Naj se drži pravil in sledi zakonom, ali naj pomaga ženski, ki ji očitno življenje ni prizaneslo in ga prosi za pomoč?
Film Andree Segreja, ki so ga premierno predstavili na letošnji beneški Mostri, so posneli aprila lani, pa čeprav so scenarij napisali že pred štirimi leti in se zato zgodba zdi skoraj preroška. Dogajanje v Libiji je namreč karseda aktualno in tudi dvomi osrednjega junaka, policijskega funkcionarja, ki se odloča, ali naj pomaga drugim in pri tem postavi na kocko svoje življenje, ali naj ostane zvest poklicu, so zelo realni.
Kljub temu pa Segrejevemu filmu ni uspelo, da bi se dotaknil pravih strun. Ne gledalčevih, ker ga dogajanje ne potegne v zgodbo, in ne kinematografskih, saj film pravzaprav nikoli ne očara: posnet je namreč kot bi šlo za dokumentarec, kar pa zelo očitno ni.

Lordine delle cose
Italija, Francija 2017
Režija: Andrea Segre
Igrajo: Paolo Pierobon, Giuseppe Battiston in Valentina Carnelutti
Ocena: ★★★