Mladi ne berejo več klasikov ...

Na Trgu Hortis v Trstu javno srečanje ob 70-letnici NŠK in v okviru Slofesta

nedelja, 3. septembra 2017 | 11:43

Marta Verginella med pogovorom s Paolom Rumizem (FOTODAMJ@N)

Knjižnice so prostor za knjige, ampak tudi za ljudi: za tiste radovedneže, ki jih združuje ljubezen do branja. Narodna in študijska knjižnica, ki že desetletja spodbuja in oblikuje slovensko narodno zavest v Trstu in Gorici, praznuje letos svojo 70-letnico. Na Trgu Hortis se je v petek zvečer zbralo nad sto ljudi, prisluhnili so pogovoru med zgodovinarko Marto Verginella ter pisateljem in novinarjem Paolom Rumizem o vlogi knjižnic in njunem odnosu do njih, do branja, pa tudi do jezika. Pogovor je vodil Štefan Čok, ob priložnosti 70-letnice NŠK pa so odprli tudi multimedijsko razstavo o zgodovini knjižnice, ki je na ogled v vitrini čitalnice Fulvio Tomizza na Trgu Hortis.
Na dogodku, ki sodi v niz prireditev letošnjega Slofesta, so uvodno misel podali direktorica NŠK Luisa Gergolet, občinski odbornik za kulturo Giorgio Rossi, v imenu mestne knjižnice Attilio Hortis pa je pozdravila Gabriella Norio.
Marta Verginella o NŠK pravi, da je zelo pomembna njena centralna lega v Ul. sv. Frančiška in seveda upa, da bo NŠK še naprej delovala v mestnem središču. Zgodovinarka je tudi razmišljala o pomenu domačih knjižnic: »Vedno bolj opažam, da si študentje ne želijo več imeti doma knjig. Berejo samo stvari, ki so jim tisti hip koristne in ne iz ljubezni do samega branja. Ne berejo več klasikov ... To me kot profesorico zelo skrbi.«
Paolo Rumiz je doživel prvi stik s knjigami v bogati domači knjižnici meščanske družine, v kateri je odrastel. Spominja se, da so bile v njej samo italijanske knjige: o Slovencih v Trstu ne duha ne sluha, pa ne samo med knjigami, tudi družil se ni z njimi. »Slovenci so bili takrat za nas drug svet, živeli smo v dveh ločenih svetovih, v istem mestu,« je dejal. Danes pa mu slovenščina pomeni ravno nasprotno: »Ko se usedem v lokal in slišim, da ob sosednji mizi govorijo slovensko, se počutim doma. To je jezik ozemlja, na katerem živim.« Rumiz pravi, da najraje predava slovenskim dijakom, ko ga povabijo v šolo. Takrat jim pove, da imajo ogromno srečo in da smo v Trstu tisočkrat bolj Evropejci od vsakega Rimljana ali Parižana.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Ali soglašate, da se s prihodnjim šolskim letom uvede poučevanje slovenščine kot drugi jezik EU na nižjih šolah z italijanskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem?

ostale novice

Partizanski zbor in Rdeča armada skupaj v Stožicah

Na koncertu, ki bo na sporedu 15. novembra, se bodo spomnili 64 članov orkestra, ki so lani umrli v letalski nesreči

13. septembra 2017 | 14:03

Tudi nekaj »tržaških« filmov

Začel se je 20. festival slovenskega filma

12. septembra 2017 | 10:21

Tisoč oči: kratki in dolgi filmi v središču

Šestnajsti filmski festival bo ponudil tudi vpogled v hrvaško in srbsko protirežimsko filmsko ustvarjalnost

11. septembra 2017 | 19:01

Osupljivi viharni Bosso

Tržaški skladatelj in pianist nastopil pred polnim Verdijevim gledališčem

11. septembra 2017 | 18:06

Vileniški kristal Antonelli Bukovaz

Podelili so ji ga v Štanjelu

9. septembra 2017 | 16:43

Easy - Un viaggio facile facile

Posrečen italijanski road movieV naši rubriki Gremo v kino!Priložen trailer

8. septembra 2017 | 10:26

Povprečni Gogol Bordello

Izšla je plošča Seekers and Finders V naši rubriki Na ves glas!Priložen videoposnetek

8. septembra 2017 | 11:30