Oblaki vedo

Oblaki vedo marsikaj. Najbrž zato, ker hodijo vedno nekaj korakov pred nami. In tistim, ki jim znajo prisluhniti, tudi marsikaj povedo ...
Le nubi lo sanno je naslov monologa, ki so ga v produkciji Mittelfesta v nedeljo krstno uprizorili v čedajskem gledališču Ristori. Napisal ga je pisatelj Andrea Cisi, z avtorskimi songi ga je obogatil Piero Sidoti, njegov nesporni protagonist pa je Giuseppe Battiston. Furlanski gledališki in filmski igralec (Pane e tulipani, La giusta distanza, Zoran, moj nečak idiot ...), odličen pripovedovalec, ki v sebi skriva raznovrstne obraze, s katerimi oplemeniti vsak svoj nastop. Battiston je občinstvo popeljal v pravljično pripoved, ki jo je Cisi spletel iz nekaterih ljudskih pripovedk iz Furlanije in Nadiških dolin. Zgodbo pripovedujeta dva čudaka, ki slišita na ime Nane in Pantiane: prvi želi v rojstno vas pod Matajur odnesti žaro z očetovim pepelom, drugi upa, da bo med pešačenjem končno izvedel, kje se skriva znameniti Atilov zaklad. Njuna pot pa je morda le metafora ... Spremlja ju pes, sčasoma se jima na poti pridružuje vse več ljudi. Kdo je v resnici Nane? Pantianeju se včasih zdi, da bi lahko bil nadangel. Spet drugič le moški, ki se v sanjah pogovarja z ljubljeno Mariute ...