Od Kalašnjikova do Belle ciao

O Goranu Bregoviću so mnenja deljena. Za nekatere je sarajevski glasbenik sinonim za balkansko glasbo, človek, ki jo je približal milijonom poslušalcem na vseh koncih sveta. Za druge je oportunist, ki je za lastno slavo »izrabil« romsko ljudsko izročilo. Spet nekateri mu očitajo, da se mora za uspeh zahvaliti predvsem članom svojega orkestra, saj naj bi imel na odru skoraj obrobno vlogo ... Kakorkoli že, nekaj pa je Bregoviću treba priznati: njegovi nastopi so garancija. Garancija za razigranost in dobro voljo, saj je ob energiji, ki se pretaka na odru, skoraj nemogoče ostati ravnodušni. Tako je bilo tudi v nedeljo zvečer v polnem gledališču Nuovo Giovanni da Udine, kamor so prireditelji čedajskega Mittelfesta zaradi slabih vremenskih napovedi preselili Bregovićev koncert. Kljub nedvomno bolj formalnemu okolju, kot bi sicer bilo prireditveno prizorišče pred čedajsko stolnico, so Bregović in njegovi spravili na noge dobršen del videmskega občinstva. V preostalih pa vzbudili željo po ritmičnem ploskanju in topotanju z nogami. Povsem v sozvočju z geslom turneje: If you don't go crazy, you are not normal - če ne ponoriš, nisi normalen!
Goran Bregović, rojen v Sarajevu leta 1950 srbski mami in hrvaškemu očetu, je na svetovno glasbeno sceno stopil kot avtor glasbenih kulis filmov, ki so se vpisali v zgodovino. Zlasti plodno in uspešno je bilo sodelovanje z režiserjem Emirjem Kusturico; pesmi, ki jih je ob koncu 80. in začetku 90. let ustvaril za filme Dom za vešanje, Arizona Dream in Underground so še danes med njegovimi najbolj popularnimi in so zazvenele tudi na videmskem koncertu: Kalašnjikov, Mesečina, In the Deathcar ... a tudi Ederlezi, Maruška, Gas gas in nekatere pesmi s plošče Champagne for Gypsies, ki jo je pred petimi leti posnel kot poklon večkrat preganjani romski kulturi. Na odru ga je spremljal osemčlanski Orkester za poroke in pogrebe (Wedding & Funeral Band) z odličnimi trobilci in bolgarskima pevkama, glavno vlogo pa je v njem odigrala Bregovićeva desna roka, pevec in tolkalec Muharem Redžepi. Med radodarnimi dodatki je zadonela tudi »pesem, posvečena drugi svetovni vojni« - partizansko Bella ciao v balkanski omaki je z Bregovićem zapel tudi videmski teater.